88. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti in doživljajske kakovosti krajine – krajinska prizorišča)
Na območjih krajinskih prizorišč se varuje njihovo pojavnost, podobo in značilnosti sestavin, predvsem pa daljne poglede, teren in reliefne značilnosti, vodne elemente (morje, vodotok, močvirje), površinski pokrov in njihove specifične značilnosti. Varuje se vidna pestrost, naravna ohranjenost, členjenost, skladnost in harmoničnost prisotnih prvin, preglednost prostora ter teksture površinskega pokrova. Na območjih naj se ne izvaja posegov in umešča dejavnosti, ki bi lahko povzročale degradacije in uničile kakovostno krajinsko prizorišče.
-
1 – Na Debelem rtiču se varuje dolge poglede, vedute, vegetacijske prvine in intenzivne trajne nasade vinogradov s potmi, ob katerih se zasadi posamezne značilne listavce (npr. hrast), vendar ne drevoredov. Zaradi ogroženosti klifa se pas gozdne vegetacije na njegovem robu ustrezno razširi. Kolesarskih in peš poti se ne asfaltira. Kolesarske oziroma peš poti vzdolž Jadranske ceste naj bodo od nje ločene. Prečnega profila Jadranske ceste na tem območju naj se ne spreminja v večji meri. Ohranja in primerno vzdržuje se topovski gnezdi med vinogradi. Stavbe se lahko v skladu s konceptom razvoja posamezne enote umeščajo le v območja obstoječe poselitve (programske točke).
-
2 – Na območju doline Sv. Jerneja se ohranja kmetijska raba (večinoma oljčniki), grajeni posegi in širitve poselitve niso ustrezni, prav tako se ne širi cestnega profila.
-
3 – V zalivu Sv. Jerneja se varuje močvirno obrežje in izoliranost območja. Potrebna je prenova oziroma sanacija obalnega pasu. Izziv predstavlja predvsem potek Jadranske ceste tik ob morju s tesno obcestno pozidavo ter v zvezi s tem umestitev kolesarske in peš poti.
-
4 – Na območju slanega travnika (obrežno močvirje Sv. Nikolaj) se ohranja naravne kakovosti in procese na območju. Preprečuje se uničenje ali poslabšanje biotske pestrosti specifičnega habitatnega tipa. Ohranja se robna vegetacija, ki ustvarja izoliranost območja in preprečuje posredne in neposredne negativne vplive robnih območij (poselitev, kamp).
-
5 – Na območju zaliva Polje, ki se ne ureja z DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, se varujejo naravne obmorske peščene in školjčne sipine. Posebno pozornost se namenja robnim območjem (športno rekreacijski park Sv. Katarina) na katerih se od roba obale odmaknejo začasni objekti ter območje kampa.
-
6 – Na pobočju nad Jadransko cesto se varuje mozaični preplet kmetijskih rab oziroma pestra kulturna krajina, katerih ključna prvina so kulturne terase.
-
7 – Varuje se krajinsko prizorišče ankaranske bonifike z razbremenilnikom Rižane in sestoji trstičevja. Pomembna značilnost prizorišča so pogledi in trakasta parcelna struktura kmetijskih zemljišč v ospredju. Območje Ankaranskega obrobnega kanala, ki se ureja v skladu s predpisanimi naravovarstvenimi pogoji iz DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, na podlagi katerega prevzema tudi vlogo razbremenilnika reke Rižane, opravlja tudi funkcijo zelene bariere s pomočjo katere se urejajo tudi pogledi na območje pristanišča in rezervoarjev naftnih derivatov na območju Sermina.