Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina

Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.

Globina in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč (posebno na območju trajnih nasadov) se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu M3/1 se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom M3/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Po gradnji plinovoda M3/1 se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vrne v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom.

Pri prečkanju hidromelioracijskih območij v Vipavski dolini se plinovod M3/1 prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se plinovod M3/1 vkoplje najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod drenažnimi cevmi hidromelioracijskega kompleksa. Drenažne cevi se prerežejo in se po vgradnji plinovoda M3/1 obnovijo na celotnem delovnem pasu, tako da sta stanje in kakovost enaka kot pred gradbenim posegom.

Po gradnji plinovoda M3/1 na vinogradniškem območju se območje omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda) uredi v novo stanje, preostali del delovnega pasu pa se vrne v prvotno stanje.

Lastnikom se med gradnjo plinovoda M3/1 in po njej omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Z rodovitno zemljo se ravna skladno z 29. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

Globina vkopa plinovoda skozi gozd mora prenesti obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja na skrajnem robu delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije.

Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče spraviti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pusti ležati v gozdu, da se tako preprečijo erozijski procesi.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da pomladi ne motijo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.

Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki sestavlja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.

Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v enako stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom, sanirajo se poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljen material in se omogoči nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravi.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo in načrtujejo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.