273. člen
(priznanje ukrepov za reorganizacijo iz pristojnosti organa za reševanje iz tretje države)
(1)
Ukrepi za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih v skladu s predpisi, ki veljajo v tretji državi, sprejme pristojni organ v tretji državi, se na območju Republike Slovenije priznajo na podlagi odločitve o priznanju in izvajanju ukrepov, ki je sprejeta v skladu s tem zakonom.
(2)
Če ni v petem odstavku tega člena določeno drugače, Banka Slovenije odloči o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi v zvezi s kreditno institucijo ali nadrejeno družbo s sedežem v tretji državi, ki:
1.
ima podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji ali EU podružnico, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali
2.
ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije.
(3)
Banka Slovenije pri odločanju o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, ustrezno upošteva interese vsake posamezne države članice, v kateri deluje kreditna institucija ali nadrejena družba tretje države, zlasti glede na možni učinek priznanja in izvedbe ukrepa ali postopka tretje države na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.
(4)
Banka Slovenije zavrne priznanje in izvajanje ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, če oceni, da:
1.
bi postopek tretje države imel negativne učinke na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
2.
je v zvezi z EU podružnico, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, za doseganje enega ali več ciljev reševanja nujen neodvisni ukrep za reševanje v skladu s 167. členom tega zakona;
3.
upniki, vključno z imetniki vlog, ki se nahajajo ali so vplačane Republiki Sloveniji, v postopkih tretje države ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
4.
bi imelo priznanje ali izvedba postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za Republiko Slovenijo;
5.
bi bil učinek priznanja ali izvedbe v nasprotju s pravom Republike Slovenije.
(5)
O priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča v obliki skupne odločitve evropski kolegij za reševanje, kadar se ukrep nanaša na kreditno institucijo tretje države ali nadrejeno družbo, ki:
1.
ima podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah oziroma dve ali več EU podružnic, ki so ustanovljene v dveh ali več državah članicah in se v teh državah štejejo za pomembne podružnice, ali
2.
ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so v dveh ali več državah članicah oziroma jih ureja pravo teh držav članic.
(6)
Kadar o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča evropski kolegij za reševanje, Banka Slovenije sodeluje kot član evropskega kolegija za reševanje, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, ter pri delovanju kolegija ustrezno upošteva tretji in četrti odstavek tega člena. Banka Slovenije upošteva skupno odločitev evropskega kolegija o priznanju in izvajanju oziroma odločitev o zavrnitvi priznanja in izvajanja ukrepov kot dokončno. Kadar skupna odločitev ni sprejeta, Banka Slovenije sama odloči o priznanju in izvajanju ukrepov ter pri tem upošteva tretji in četrti odstavek tega člena.
(7)
Odločitev o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje tretje države v Republiki Sloveniji ne vpliva na običajne insolvenčne postopke, ki se vodijo v Republiki Sloveniji.
(8)
Ta člen se uporablja za priznanje in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih izrečejo organi za reševanje v tretji državi, če ta razmerja niso urejena v sporazumu, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU.