(1)
Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter po posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s subjekti v postopku reševanja mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje. Skupina se šteje za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da:
1.
je mogoče uporabiti ukrepe za prisilno prenehanje subjektov v skupini ali je subjekte v skupini mogoče rešiti z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja in
2.
se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka v čim večji meri preprečijo resnejše negativne posledice za finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti ali drugimi učinki, ki vplivajo na delovanje celotnega sistema, ter
3.
se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka prizadeva zagotoviti nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij, ki jih opravljajo subjekti v skupini, z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi.
(2)
Banka Slovenije pri oceni iz prejšnjega odstavka ne upošteva možnih virov financiranja iz naslova:
1.
katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z notranjo zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje ukrepov za reševanje;
2.
katerega koli izrednega likvidnostnega posojila centralne banke;
3.
katere koli druge izredne likvidnostne pomoči centralne banke na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.
(3)
Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu z 42. do 46. členom tega zakona ter izključno zaradi vsakokratne priprave in posodobitve tega načrta. Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z drugimi organi iz prvega odstavka tega člena poleg ocene rešljivosti celotne skupine v skladu s tem členom oceni rešljivost vsake skupine v postopku reševanja po postopku, določenem v 45. in 46. členu tega zakona.
(4)
Skupina velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena oceni, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost. Če Banka Slovenije ugotovi, da skupina velja za nerešljivo, se aktivnosti glede sprejetja skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu z 31. in 35. členom tega zakona.
(5)
Če skupina velja za nerešljivo, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.