239. člen
(odredba)
(1)
Izrek odredbe zajema določno opredelitev zahtev, ki se nalagajo stranki, in rok, v katerem mora stranka izpolniti navedene zahteve.
(2)
Zoper odredbo ima stranka pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(3)
Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za izpolnitev zahtev, določenih z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do odločitve o ugovoru.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve zahtev v določenem roku, če zaradi narave zahteve in drugih okoliščin posameznega primera z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
(5)
Ugovor zoper odredbo je dovoljen, če:
1.
zahteve ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti v roku ali na način, določen z odredbo,
2.
bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s predpisi,
3.
je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo napačno uporabljeno,
4.
zahteva, ki je naložena z odredbo, ni utemeljena glede na ugotovljeno dejansko stanje,
5.
je bila odredba izdana osebi, nad katero Banka Slovenije ni pristojna izvajati pristojnosti na podlagi tega zakona, ali
6.
je podana bistvena kršitev pravil postopka.
(6)
Za bistveno kršitev pravil postopka se po tem zakonu šteje, če:
1.
je odredbo izdala oseba, ki ni pristojna za izdajo odredbe,
2.
je kot stranka nastopala oseba, nad katero Banka Slovenije ni pristojna izvajati pristojnosti v skladu s tem zakonom,
3.
je pri odločanju ali vodenju postopka do izdaje odredbe sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ali
4.
se odredba ne da preizkusiti.