23. člen
(kmetijska zemljišča in gozdovi)
(1)
Gradbena in montažna dela na plinovodu se izvajajo izven obdobij največjih kmetijskih opravil. V času gradnje se na območju delovnega pasu kmetijska dejavnost ne izvaja.
(2)
Investitor med gradnjo plinovoda in po njej omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča.
(3)
Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(4)
Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi na vsako stran. V tem pasu se ne sadi rastlin s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje kakor 0,5 m in se ne postavlja opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, globlje kakor 1 m nad temenom cevi.
(5)
Trasa plinovoda poteka prek gozda s poudarjenimi ekološkimi, proizvodnimi in socialnimi funkcijami.
(6)
Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči lastnikom gozdov gospodarjenje z gozdom in dostop do obstoječih gozdnih površin.
(7)
Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se po možnosti izvajajo zunaj vegetacijske dobe. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.
(8)
Krčitev drevja se načeloma izvede v širini delovnega pasu, ki je določen v 8. členu te uredbe, trajno izkrčena površina pa ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posek drevja izven delovnega pasu plinovoda ni dovoljen.
(9)
Po zgraditvi plinovoda se novi gozdni robovi zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V koridorju plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom. Rob preseka naj bo valovit ter višinsko in horizontalno razčlenjen.
(10)
Po zgraditvi plinovoda se v izpostavljenih delih, kakršni so grebeni, strma pobočja, območja tal s slabšo nosilnostjo, iglasti gozdovi, z zasaditvijo avtohtonih, rastišču primernih grmovnih in drevesnih vrst ustvari zaprte gozdne robove, ki so statično stabilnejši. Novi gozdni robovi se oblikujejo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(11)
Globina vkopa plinovoda mora prenesti točkovne obremenitve, ki nastanejo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(12)
Čas dela se prilagodi tako, da se ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda se opravijo od julija do decembra.
(13)
Sečnje gozda morajo biti izvedene strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove.
(14)
Posekano drevje in posekane grmovnice se odstranijo z območja poseka in nadalje uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče odstraniti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino in se ga zaradi zaščitne in varovalne funkcije pusti v gozdu, s čimer se preprečijo erozijski procesi.
(15)
Med gradnjo in po izvedbi posega se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor dotlej, ohrani se obstoječe gozdne prometnice in pretok vodotokov.
(16)
Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih prometnicah ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material.
(17)
Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje jih Zavod za gozdove Slovenije.