13. člen
(vrednotenje s posameznimi elementi kakovosti)
(1)
Vrednotenje s posameznim biološkim elementom kakovosti se izvede za posamezno mesto vzorčenja.
(2)
Vrednotenje s posameznim biološkim elementom kakovosti se izvede na podlagi izračuna vrednosti metrik iz priloge 4 te uredbe z uporabo statistične metode, ki je za posamezno metriko določena v metodologijah v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.
(3)
Posamezno posebno onesnaževalo se vrednoti na podlagi:
-
letne povprečne vrednosti posebnih onesnaževal iz priloge 4 te uredbe, izračunane kot aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, in
-
največje izmerjene vrednosti posebnih onesnaževal, za katere je v prilogi 8 te uredbe določena NDK–OSK.
(4)
Pri izračunu letne povprečne vrednosti posebnega onesnaževala se:
-
rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti. Če je tako izračunana letna povprečna vrednost nižja od meje določljivosti, se taka letna povprečna vrednost označi z izrazom »pod mejo določljivosti« in
-
za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.
(5)
Če rezultati monitoringa vsebujejo primere ubežnikov, se največja vrednost posebnih onesnaževal lahko izračuna z uporabo statistične metode. Uporabljena statistična metoda se navede v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.
(6)
Posamezen splošen fizikalno-kemijski parameter, za katerega so mejne vrednosti razredov ekološkega stanja določene v prilogi 7 te uredbe, se vrednoti na podlagi izračuna z uporabo statistične metode, kot na primer izračun percentila izmerjenih vrednosti. Uporabljena statistična metoda se navede v poročilu o monitoringu v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.
(7)
Vrednotenje s posameznim hidromorfološkim elementom, ki podpira biološke elemente, se izvede na podlagi izračuna vrednosti metrik iz priloge 4 te uredbe v skladu z metodologijo za posamezno metriko v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.
(8)
Kadar je za vrednotenje s posameznim biološkim ali hidromorfološkim elementom kakovosti določenih več metrik oziroma parametrov, se vrednotenje izvede na podlagi metodologije za ta element kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda.
(9)
Pri vrednotenju rezultatov monitoringa ekološkega stanja glede na letne povprečne vrednosti posebnih onesnaževal se za kovine lahko upoštevajo:
-
koncentracije naravnega ozadja za kovine in njihove spojine iz priloge 10 te uredbe, če so vzrok za neskladnost z LP–OSK ali NDK–OSK, in
-
trdota vode, pH ali drugi parametri, ki lahko vplivajo na biološko razpoložljivost kovin.