TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 613/2026-16 z dne 24. 4. 2026 se zavrne ter se navedena točka izreka sodbe in sklepa potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Na presojo ne vplivajo povsem pavšalni in neutemeljeni pritožnikovi ugovori, ki se nanašajo na ravnanje Upravnega sodišča, in sicer (1) da je to navedene članke nepravilno zavrnilo kot prestare, (2) da ni upoštevalo, da je bil z njimi vzpostavljen dvom, da Republika Hrvaška ne spoštuje pravic pripadnikov LGBT+ skupnosti, in da so njeni azilni domovi prezasedeni, ter (3) da ni upoštevalo, da toženka ni predložila nasprotnih dokazov. Kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo, je Upravno sodišče najprej poudarilo, da se mora pristojni organ pri presoji sistemskih ali splošnih pomanjkljivosti v azilnih postopkih opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke, nato pa je ocenilo, da ker so se informacije nanašale le na splošen odnos družbe do pripadnikov LGBT+ skupnosti, dolžnost zbiranja informacij po uradni dolžnosti ni nastopila, saj ta v skladu z ustaljeno sodno prakso nastopi šele po presoji informacij, ki jih v postopku predloži prosilec. Le kot podkrepitveno stališče pa je navedlo, da določeni tam navedeni članki povzemajo neaktualne podatke. Poleg tega je presodilo, da se je toženka v zadostni meri opredelila do pritožnikovih trditev o prezasedenosti hrvaških azilnih domov, saj je po pregledu Poročila ECRI in Centra za mirovne študije ugotovila, da temeljijo na starih podatkih. S takšno presojo Upravnega sodišča Vrhovno sodišče v celoti soglaša.