Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS003927 - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona - izjava
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS003927
IZVOR, AVTOR
VSH Kž 2498/64, 27.11.1964 in Kž 2546/64, 13.1.1965
OBJAVA
Pregled VSH 1964 str.27
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Hrvaška
SIMILARDOCS
VS006619 ^^^ VS009372 ^^^ VS026864
INSTITUT VSRS
oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona - izjava
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
PREVOD:
Če je oškodovanec namesto izjave o prevzemu pregona po 60. čl. ZKP in
predloga za opravo posameznih preiskovalni dejanj neposredno vložil
obtožnico, čeprav niso bila opravljena nobena preiskovalna dejanja in
se vložitev obtožnice v takšni procesni situaciji dejansko kaže kot
preuranjena, sodišče prve stopnje ni upravičeno, da to obtožnico
zavrže in zavzame stališče, da oškodovanec kot tožilec ni po 60. čl.
ZKP prevzel pregona obdolženca. Nasprotno, sodišče prve stopnje je ne
glede na obliko in ime vloge oškodovanca kot tožilca, katerega je on
imenoval obtožnica, moralo šteti to vlogo kot akt oškodovanca kot
tožilca, s katerim prevzema kazenski pregon in ravnati po zakonu.
Moralo bi zahtevati ustrezen spis javnega tožilstva, da bi predhodno
na podlagi vročilnice o vročitvi obvestila javnega tožilca ugotovilo,
ali je oškodovanec kot tožilec prevzel pregon v zakonskem roku osmih
dni in iz tega spisa ugotoviti, ali so bila v tej zadevi opravljena
kakšna preiskovalna dejanja. Če preiskovalna dejanja niso bila
opravljena, mora sodišče prve stopnje obvestiti oškodovanca kot
tožilca o tem, da lahko v določenem roku predlaga opravo posmazenih
preiskovalnih dejanj.
ORIGINAL:
Kad je oštećeni umjesto izjave o preuzimanju gonjenja u smislu čl.60.
ZKP i prijedloga za sprovodjenje izvidjaja neposredno podnio
optužnicu, iako prethodno nisu bili provedeni nikakvi izvidjaji, iako
se podnošenje optužnice u takvoj procesnoj situaciji stvarno ukazuje
preuranjenim, prvostepeni sud nije ovlašten da ovu optužnicu odbaci i
zauzme stanovište da oštećeni kao tužilac nije u smislu čl. 60. ZKP
preuzeo gonjenje okrivljenog. Naprotiv, prvostepeni sud je bez obzira
na formu i naziv podneska oštećenog kao tužioca, koji je podnesak on
nazvao optužnicom, trebao tretirati taj podnesak kao akt oštećenog
kao tužioca kojim on preuzima krivično gonjenje, te dalje po zakonu
postupiti. U izvršenju toga trebalo je zatražiti odgovarajući spis
javnog tužilaštva da bi prethodno na osnovu dostavnice o uručenju
obavijesti javnog tužilaštva utvrdio, da li je oštećeni kao tužilac
unutar zakonskog roka od osam dana preuzeo krivično gonjenje i da bi
iz toga spisa utvrdio da li su u toj stvari vodjeni kakvi izvidjaji.
Ukoliko pak izvidajaji nisu vodjeni, prvostepeni sud trebao je
obavjestiti oštećenog kao tužioca o tome, da u odredjenom roku može
predložiti provodjenje izvidjaja.
Če je oškodovanec namesto izjave o prevzemu pregona po 60. čl. ZKP in
predloga za opravo posameznih preiskovalni dejanj neposredno vložil
obtožnico, čeprav niso bila opravljena nobena preiskovalna dejanja in
se vložitev obtožnice v takšni procesni situaciji dejansko kaže kot
preuranjena, sodišče prve stopnje ni upravičeno, da to obtožnico
zavrže in zavzame stališče, da oškodovanec kot tožilec ni po 60. čl.
ZKP prevzel pregona obdolženca. Nasprotno, sodišče prve stopnje je ne
glede na obliko in ime vloge oškodovanca kot tožilca, katerega je on
imenoval obtožnica, moralo šteti to vlogo kot akt oškodovanca kot
tožilca, s katerim prevzema kazenski pregon in ravnati po zakonu.
Moralo bi zahtevati ustrezen spis javnega tožilstva, da bi predhodno
na podlagi vročilnice o vročitvi obvestila javnega tožilca ugotovilo,
ali je oškodovanec kot tožilec prevzel pregon v zakonskem roku osmih
dni in iz tega spisa ugotoviti, ali so bila v tej zadevi opravljena
kakšna preiskovalna dejanja. Če preiskovalna dejanja niso bila
opravljena, mora sodišče prve stopnje obvestiti oškodovanca kot
tožilca o tem, da lahko v določenem roku predlaga opravo posmazenih
preiskovalnih dejanj.
ORIGINAL:
Kad je oštećeni umjesto izjave o preuzimanju gonjenja u smislu čl.60.
ZKP i prijedloga za sprovodjenje izvidjaja neposredno podnio
optužnicu, iako prethodno nisu bili provedeni nikakvi izvidjaji, iako
se podnošenje optužnice u takvoj procesnoj situaciji stvarno ukazuje
preuranjenim, prvostepeni sud nije ovlašten da ovu optužnicu odbaci i
zauzme stanovište da oštećeni kao tužilac nije u smislu čl. 60. ZKP
preuzeo gonjenje okrivljenog. Naprotiv, prvostepeni sud je bez obzira
na formu i naziv podneska oštećenog kao tužioca, koji je podnesak on
nazvao optužnicom, trebao tretirati taj podnesak kao akt oštećenog
kao tužioca kojim on preuzima krivično gonjenje, te dalje po zakonu
postupiti. U izvršenju toga trebalo je zatražiti odgovarajući spis
javnog tužilaštva da bi prethodno na osnovu dostavnice o uručenju
obavijesti javnog tužilaštva utvrdio, da li je oštećeni kao tužilac
unutar zakonskog roka od osam dana preuzeo krivično gonjenje i da bi
iz toga spisa utvrdio da li su u toj stvari vodjeni kakvi izvidjaji.
Ukoliko pak izvidajaji nisu vodjeni, prvostepeni sud trebao je
obavjestiti oštećenog kao tužioca o tome, da u odredjenom roku može
predložiti provodjenje izvidjaja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.