10. člen
(načela ocenjevanja tveganja)
Proces ocenjevanja tveganja je določitev nevarnih lastnosti in, če je primerno, ocena razmerja med odmerkom oziroma koncentracijo in učinkom, ocena izpostavljenosti in opredelitev tveganja. Tveganje snovi se ocenjuje na podlagi podatkov o snovi, ki se dostavljajo na podlagi 6. člena tega pravilnika, pa tudi na podlagi drugih razpoložljivih podatkov in se izvaja po postopku, določenem v 11. in 12. členu tega pravilnika.
Ne glede na prejšnji odstavek se ocenjevanje posebnih učinkov (npr. zmanjševanje ozonske plasti in podobno), za katerega postopki iz 11. in 12. člena tega pravilnika niso primerni, izvede za vsak primer posebej. V tem primeru se v pisno poročilo vključi obrazložitev in podroben opis ocenjevanja.
Pri izdelavi ocene izpostavljenosti je potrebno upoštevati skupine prebivalstva in dele okolja, za katere je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče ugotoviti ali predvidevati, da so ali bi bile lahko izpostavljene snovi. Še posebej pozorno je potrebno preučiti njeno proizvodnjo, transport, skladiščenje, pripravo pripravkov ali predelavo, uporabo, ter odlaganje oziroma recikliranje njenih ostankov in odpadkov.
Če se snov, za katero je že bila izdelana ocena tveganja, ponovno pojavi na prednostnem seznamu, se rezultati prejšnjih ocen upoštevajo pri ponovnem ocenjevanju tveganja.