10. člen
(krajinske ureditve)
(1)
Vsi poseki gozdne vegetacije se izvedejo selektivno. V koridorju daljnovoda se na podlagi načrta sečnje, ki se izdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, odstrani le drevesna vegetacija, ki presega zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmovna vegetacija se ohrani. Kot omilitveni ukrep je predvidena sanacija gozdnih robov z zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne vegetacije. Robovi presek ne smejo biti ravni, ampak valoviti in višinsko razčlenjeni. Odseki s predvideno sanacijo so razvidni iz kartografske priloge št. 4 »Načrt umestitve načrtovanih ureditev v prostor«.
(2)
Po postavitvi stebrov se površina med vogalnimi temelji povrne v prvotno stanje. Stebri, ki so v bližini potočne vegetacije ob Mačkovskem potoku, se obsadijo z avtohtono grmovno vegetacijo.
(3)
Pri trasi daljnovoda čez odprte površine (travnike, pašnike in podobna zemljišča) se ob zasaditvi ob podnožju stebrov sadijo nižje grmovnice, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa. Pri poteku daljnovoda preko zaraščene površine je iz varnostnih razlogov treba posekati višje rastoče drevje. Gozdna poseka v koridorju ima v vzdolžni smeri razgibane robove, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. V prečnem prerezu je poseka oblikovana tako, da se pod daljnovodom ohrani nižje grmičevje, proti robom poseke pa se višina vegetacije postopno dviga. S prehodom se zaščiti na novo nastali gozdni rob.
(4)
Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora (tla, naklon, meteorološko-podnebni dejavniki), od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Pri načrtovanju zasaditve se predvidijo avtohtone vrste vegetacije, ki uspevajo v bližnji okolici. Vzdrževanje poseke poteka brez uporabe herbicidov, le z občasnim obrezovanjem ali odstranitvijo previsoko zrasle vegetacije.
(5)
V sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela tudi načrt krajinske arhitekture.