25. člen
Pravica do odsotnosti iz dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
1.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače največ sedem dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:
– na osnovi predloga specialista medicine dela za medicinsko programski oddih do 7 delovnih dni – lastne poroke 2 delovna dneva – poroke otroka 1 delovni dan – rojstvo otroka 1 delovni dan – smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja, otrok 3 delovne dneve – smrti staršev 2 delovna dneva – smrti staršev zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, starih staršev, bratov, sester, 1 delovni dan – selitev družine iz kraja v kraj 2 delovna dneva – selitev družine v istem kraju 1 delovni dan – elementarnih nesreč do 5 delovnih dni – v drugih primerih do 7 delovnih dni
Odsotnost po zadnjih dveh alineah presoja delodajalca.
Odsotnost po zadnjih dveh alineah presoja delodajalca.
2.
Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
3.
Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
4.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike.
5.
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je takšna odsotnost v breme delavca.
6.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
7.
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.