Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ)

Obnova gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu se šteje za dela, za katera se gradbeno dovoljenje ne pridobiva.

Pri obnovi objektov gospodarske infrastrukture, za katero je s posebnimi predpisi določeno, da je njena gradnja v javno korist, se šteje, da so za to obnovo potrebna dela izvedena v skladu s prostorskimi akti tudi, če so izvedena v varovalnem pasu prvotnega objekta gospodarske infrastrukture, kot je določen s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto te infrastrukture, oziroma če se pri obnovi uporabi drugačna tehnična rešitev, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotnega objekta.

Obnova drugih objektov se izvede tako, da se glede na prvotno zgrajeni objekt ne spremeni njihova namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje.

Če se dela v zvezi z obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu opravljajo na območju ali objektu, ki je varovan s posebnim predpisom, in je za njihovo opravljanje predpisana pridobitev soglasja pristojnega soglasodajalca, se pred izvedbo potrebnih del za obnovo predpisano soglasje ne pridobiva. Investitor najmanj 14 dni pred začetkom o tem obvesti pristojne soglasodajalce, ki mu nemudoma, najpozneje pa pet dni od prejema obvestila o začetku del, dajo usmeritve za obnovo objekta ter spremljajo in nadzorujejo izvajanje del. Investitor mora najmanj tri dni pred začetkom izvajanja del o tem obvestiti tiste soglasodajalce, ki so podali usmeritve za obnovo objekta.

Ko so dela, potrebna za obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu, končana, mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z določbami 101. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US, 57/12 in 110/13; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), razen če za izvedena dela ni predpisano. Uporabno dovoljenje se izda brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, razen če ga zahteva investitor ali izvajalec del.

Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka so tudi pridobljena pozitivna mnenja pristojnih soglasodajalcev, ki so v skladu z določbami četrtega odstavka tega člena dali usmeritve za izvedbo del in jo spremljali.

V primerih iz drugega odstavka tega člena lahko prevzame investitor posest na zemljiščih, na katerih se dela opravljajo, z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za to zemljišče in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo. Položeni znesek je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.

V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj deset let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice.

Investitor obnove gospodarske infrastrukture, ki se izvede na zemljiščih iz sedmega odstavka tega člena, mora v šestih mesecih po začetku gradnje sprožiti postopek za pridobitev ustreznih stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev ustreznih stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v javno korist, se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP) izkazana, če vlada s sklepom ugotovi, da so ta zemljišča potrebna za izvedbo obnove gospodarske infrastrukture po tem zakonu. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, v katerega delovno področje spada ta gospodarska infrastruktura.