24. člen
Enako obravnavanje
1. Državljani države pogodbenice ne glede na to, ali so rezidenti ene izmed držav pogodbenic, niso zavezani davku v drugi državi pogodbenici oziroma nimajo nobenih obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali večje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, kakršne imajo ali bi jih lahko imeli državljani te druge države ob enakih pogojih.
2. Stalna poslovna enota, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti neugodneje obdavčena v tej drugi državi kot je obdavčeno podjetje te druge države, ki opravlja enako dejavnost. Ta določba ne pomeni, da mora država pogodbenica rezidentu druge države pogodbenice odobriti tiste davčne osebne oprostitve, olajšave in odbitke zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih odobrava svojim rezidentom.
3. Obresti, avtorska plačila in druga izplačila, ki jih podjetje države pogodbenice plača rezidentu druge države pogodbenice se pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov takega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji, kot če bi bili izplačani rezidentu prve države, razen v primerih iz 9. člena in sedmega odstavka 11. člena ali sedmega odstavka 12. člena tega sporazuma. Prav tako se dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja tega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji kot če bi bili ugotovljeni za rezidenta prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih premoženje ima v celoti ali deloma v posesti oziroma pod neposredno ali posredno kontrolo eden ali več rezidentov druge države pogodbenice v prvi omenjeni državi pogodbenice niso zavezana davku oziroma nimajo obveznosti v zvezi z davkom, ki bi bile drugačne ali večje od davkov in obveznosti v zvezi z davkom, ki veljajo ali bi lahko veljale za druga podobna podjetja prve omenjene države.
5. Ta člen se ne glede na določbe 2. člena uporablja za vse vrste in oblike davkov.