11. člen
(izvedba)
(1)
Za vsakega specializanta se izdela individualni program specializacije s časovnimi termini in kraji izvedbe specializacije (laboratoriji, klinični oddelki).
(2)
Teoretična znanja pridobijo specializanti na seminarjih v okviru specializacije ter strokovnih izobraževanjih, lahko tudi podiplomskih študijih in seminarjih na različnih fakultetah. Praktična znanja pridobijo specializanti po dogovoru z mentorjem v ustreznih javnih institucijah.
(3)
Pri izvedbi programa specializacije specializant lahko uporabi naslednje oblike usposabljanja:
1.
praktično laboratorijsko delo,
2.
razprave z mentorji,
3.
aktivna udeležba na oddelčnih sestankih z obravnavanjem diagnostičnih primerov,
4.
seminarji,
5.
udeležba na učnih delavnicah ter priporočenih domačih in mednarodnih strokovnih sestankih,
6.
vključevanje v raziskovalno delo.