30. člen
(sumljive živali)
(1)
Sumljive živali je potrebno ločiti v poseben prostor za sumljive živali, v katerem se natančno pregledajo in opazujejo, če je potrebno pa uradni veterinar odvzame in pošlje ustrezen material v laboratorijsko preiskavo, dokler se ne dovoli ali prepove zakol, če se pri pregledu ob razkladanju oziroma pred zakolom ugotovi:
-
da živali kažejo nejasne bolezenske znake;
-
da je žival iz hleva, v katerem je bila ugotovljena salmoneloza ali živali, ki izločajo salmonele;
-
da živali kažejo spremembe splošnega zdravstvenega stanja (npr. povišano temperaturo);
-
da žival izloča povzročitelje bolezni;
-
da je žival zbolela za kužno boleznijo ali zoonozo, ki ni navedena v prvem odstavku 29. člena tega pravilnika;
-
da živali ne morejo vstati in hoditi;
-
da imajo živali bolezen, ki utegne povzročiti prodiranje mikroorganizmov v tkivo živali (vnetje črev, vimena, maternice, sklepov, ovojnic, tetiv, parkljev, kopit, popka, pljuč, porebrnice, potrebušnice, ter druge organske bolezni);
-
da imajo živali podkožne edeme, abscese ali druge spremembe;
-
merjasec ali kriptorhid.
(2)
Živali iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka prejšnjega člena se morajo označiti z modrimi ušesnimi znamkicami s črko “S“ in številko.
(3)
Sumljive živali je treba čimprej po izdaji dovoljenja za zakol, zaklati v prostoru za klanje bolnih živali ali v prostoru za redno klanje živali, vendar časovna ločeno od zakola zdravih živali. V tem primeru se morata po končanem klanju takoj razkužiti prostor in oprema klavnice.