29. člen
(prepoved zakola in usmrtitev živali)
(1)
Uradni veterinar prepove zakol živali, če se s pregledom živali pred zakolom posumi oziroma ugotovi ena od naslednjih kužnih bolezni živali:
(2)
Živali, pri katerih obstoji sum bolezni iz prvega odstavka tega člena, ali če obstoji sum, da so prejemale nedovoljene veterinarsko medicinske preparate oziroma da karenca še ni potekla, je treba ločiti v poseben prostor za sumljive živali, v katerem se natančno pregledajo in opazujejo. Če je potrebno, se pošlje ustrezen material v laboratorijsko preiskavo, dokler se ne dovoli ali prepove zakol.
(3)
Če je za postavitev diagnoze ali preiskave potreben pregled po zakolu, uradni veterinar odredi, da se žival zakolje, vendar časovno ločeno od zakola zdravih živali.
(4)
Živali iz prvega odstavka tega člena se glede na naravo kužne bolezni po ugotovitvi oziroma potrditvi bolezni, usmrti na predpisan način v prostoru za sumljive živali, ali na ločenem mestu, primernem za pranje in razkuževanje.
(5)
Trupla živali, ki so poginile med prevozom ali v območju klavnice, ali so bile usmrčene v hlevu za sumljive živali ali na ločenem mestu, primernem za pranje in razkuževanje, uradni veterinar označi z rdečimi ušesnimi znamkicami z oznako “K“ in številko in prelije s 3% raztopino karbolne kisline z dodatkom metilenskega modrila ali kreolina z metilenskim modrilom oziroma to raztopino vanje vbrizga (dekarakterizacija).
(6)
Trupla živali je potrebno dati v posebne neprepustne in z rdečo barvo označene kontejnerje s pokrovi ter prepeljati v kafilerijo oziroma v objekt za obdukcijo in zbiranje odpadkov.
(7)
O patološko-anatomskem izvidu oziroma vzroku pogina se obvesti uradnega veterinarja v klavnici.
(8)
O trupih poginulih ali usmrčenih živali (konfiskat), se vodi evidenca na obrazcu št. 22 v prilogi št. 1.