(1)
Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki jih je ustanovila država, morajo vsebovati napis “REPUBLIKA SLOVENIJA”. Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, morajo vsebovati ime lokalne skupnosti. Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki sta jih ustanovili država in ena ali več lokalnih skupnosti, morajo vsebovati napis “REPUBLIKA SLOVENIJA” in ime ene ali več lokalnih skupnosti.
(2)
Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, vsebujejo navedbo lastnega imena zavarovanega območja, kot je določeno z aktom o zavarovanju.
(3)
Na označevalnih znakih, s katerimi se označujejo naravne vrednote, se lastno ime naravne vrednote navede na informativnem znaku pod označevalnim znakom.
(4)
Označevalni znaki morajo biti izključno v slovenskem jeziku, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prevodi v druge tuje jezike so lahko le na informativnem znaku, in sicer pod označevalnim znakom.
(5)
Območje, ki je zavarovano in ima hkrati več statusov ali mednarodni status, se označi le z označevalnim znakom za zavarovano območje, ostali statusi se navedejo skupaj z logotipi, če so določeni, na informativnem znaku pod označevalnim znakom.
(6)
Območje, ki ni zavarovano in ima hkrati več statusov, se označi le z enim označevalnim znakom za prevladujočo vsebino, drugi varstveni statusi se navedejo skupaj z logotipi, če so določeni, na informativnem znaku pod označevalnim znakom.
(7)
Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena se mednarodni status območja označi s samostojnim označevalnim znakom, kadar obveznost izhaja iz ratificiranega ali podpisanega mednarodnega dogovora. V tem primeru se samostojni znak za območje, ki ima mednarodni pomen, oblikuje skladno z mednarodno določenimi pravili.