19. člen
(pristojnost arbitražnega senata, da odloča o svoji pristojnosti)
(1)
Arbitražni senat lahko odloči o svoji pristojnosti, vključno z ugovori, ki se nanašajo na obstoj ali veljavnost arbitražnega sporazuma. Arbitražna klavzula, vsebovana v pogodbi, šteje za neodvisen del takšne pogodbe. Odločitev arbitražnega senata, da je pogodba nična, sama po sebi ne pomeni neveljavnosti arbitražne klavzule.
(2)
Ugovor, da arbitražni senat nima pristojnosti za odločanje, mora stranka podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Dejstvo, da je stranka imenovala arbitra ali sodelovala v postopku njegovega imenovanja, ne vpliva na njeno pravico do ugovora. Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje pristojnosti, mora stranka podati takoj, ko se pojavi zatrjevana prekoračitev. Arbitražni senat lahko v obeh primerih dovoli ugovor kasneje v postopku, če meni, da je zamuda stranke upravičena.
(3)
Arbitražni senat o ugovoru iz prejšnjega odstavka praviloma odloči s posebnim sklepom. Če arbitražni senat s posebnim sklepom odloči, da je pristojen za odločanje, lahko vsaka stranka v 30 dneh od prejema sklepa zahteva, da o tem vprašanju odloči pristojno sodišče. Postopek pred sodiščem je nujen. Arbitražni senat lahko med sodnim postopkom nadaljuje z arbitražnim postopkom in izda končno odločbo.