Uredba o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor

Podatki o zavarovanih območjih, naravnih vrednotah, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih so razvidni iz prikaza stanja prostora. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu - Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (ZRSVN, OE Maribor, junij 2006) in okoljskem poročilu z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06 CKFF in VGB Maribor, d. o. o.), ki so med obveznimi. Podrobnejše rešitve in ukrepi za ohranjanje narave se določijo skladno z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin: posegi v habitatih se izvajajo izven obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev in prezimovanja ter na način, ki v teh obdobjih ne predstavlja motnje za živali. Terminski načrt gradnje in časovna opredelitev poskusnega obratovanja se določita skladno z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje. Po končani gradnji se poškodbe naravnih habitatov zaradi izvajanja del sanirajo tako, da je funkcija poškodovanega habitata po sanaciji enaka funkciji pred poškodbo.

Za osvetljevanje območja strojnice, zgornjega akumulacijskega bazena in gradbišč se uporabijo svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe, s poudarjenim rdečim in rumenim spektrom, brez ostale vidne in UV-svetlobe.

Pri posegih ob gradnji strojnice, rekonstrukciji glavne ceste G1-1 in izvedbi kablovoda se kar najbolj ohranja obrežna vegetacija, prepreči se onesnaževanje vode in ponovno vzpostavi sklenjeni pas obrežne vegetacije z zasaditvijo avtohtonih in rastišču primernih vrst. Hrupna dela se v zimskem času, to je od novembra do marca, ne izvajajo med 15.30 in 7.30 uro. Utrjevanje brežine levega brega reke Drave se omeji na tehnično nujno potreben obseg v dolžini največ 200 m. Primeren čas za utrjevanje brežine Drave je med julijem in septembrom. V zimskem času se dela praviloma ne izvajajo, gradbišče se v tem času ne razsvetljuje, razen za potrebe varovanja. Med obratovanjem strojnice je treba zagotoviti čim manjše spremembe vodnih tokov in dodatnega vrtinčenja vode ter preprečiti vsesavanje vodnih organizmov v črpalko.

Na območju zgornjega akumulacijskega bazena in deponij viškov materiala se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja preveri prisotnost divjega petelina. Če se divji petelin pojavlja, se hrupna dela ne izvajajo v času svatovanja in valjenja divjega petelina, to je od aprila in do julija. Nočno delo (med sončnim zahodom in sončnih vzhodom) in osvetljevanje gradbišča, razen za potrebe varnosti, ni dopustno.

Vsaj 14 dni pred izkopavanjem hribine za podzemni tlačni vod in zgornjo akumulacijo se obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in se ji omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli zaradi odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, ki imajo lastnosti naravnih vrednot, in ohranitev na novo odkritih naravnih vrednot skladno s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave.

Brežine nasipov zgornjega akumulacijskega bazena se zasejejo z avtohtonimi travnimi in zeliščnimi vrstami in vzdržujejo kot ekstenzivno travišče, brez gnojenja in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Med obratovanjema se na kroni nasipa namestijo senzorji, ki omogočajo osvetljevanje samo po potrebi.

Na strmem pobočju nad Dravsko dolino se na vsaki strani dostopne ceste na območju starejših gozdnih sestojev namesti 50 gnezdilnic za belovratega muharja, med seboj naj bodo oddaljene približno 100 m.

Pri posegih v vodotoke zaradi rekonstrukcije obstoječih cest je treba vzpostaviti čim bolj naravno stanje, ki omogoča življenje na vodo vezanim organizmom. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ne prekinjajo migracijske poti vodnih organizmov. Za stabilizacijo se kar najbolj je mogoče uporabljajo naravni materiali, na novo oblikovano obrežje se kar največ zasadi z avtohtono vegetacijo.

Na celotni trasi daljnovoda se ohranja gozdna vegetacija, zagotovi obnova gozdnega roba in omogoči zaraščanje na območju novih presek z grmovnicami in nižjim drevjem. Pri postavljanju stebrov se površine z visoko ovrednotenimi ali zavarovanimi habitatnimi tipi ne zasipavajo in ne uničujejo. Krčenje grmovne in gozdne vegetacije se izvaja izven gnezditvene sezone, to je od julija do decembra, in sicer tako, da se živali lahko umaknejo.

Na trasi daljnovoda se glede na ogroženost ptic označijo vodniki ali zaščitne vrvi. Na odseku med stojnimi mesti SM1-SM7, SM42-SM44, SM47-SM56 in SM65-SM71 se ozemljitveni vod označi z markerji. Na odseku daljnovoda med SM7-SM41, SM44-SM47, SM56-SM59 in SM59-SM65 se zračni vodniki obarvajo črno-belo, z odseki črne in bele barve v dolžini po 2 m.

V večjih gozdnih sestojih na območju Kozjaka se na vsaki strani trase daljnovoda namesti 20 gnezdilnic za duplarja, na medsebojni oddaljenosti približno 500 m. Na strmem pobočju nad Dravsko dolino se na vsaki strani trase daljnovoda namesti deset gnezdilnic za belovratega muharja v medsebojni oddaljenosti približno 100 m.

V večjih gozdnatih delih Slovenskih goric se namesti skupaj približno deset gnezdilnic za duplarja. Gnezdilnice za smrdokavro in vijeglavko se namestijo na gozdnih robovih, posameznih drevesih in omejkih ali v visokodebelnih sadovnjakih vzdolž trase daljnovoda (okvirno deset gnezdilnic za vsako vrsto). Za ujede (sokol selec, postovka, škrjančar) se namestijo posebne gnezdilnice ali gnezditvene košare na daljnovodne stebre (skupaj okvirno deset gnezdilnic in deset košar).

Za ogrožene gnezdilke grmišč se oblikuje in vzdržuje približno 5 ha velik grmiščni habitat. Med sestoji grmovja in posameznimi grmi se vzdržujejo odprte, redno košene površine. Večinski delež grmovne vegetacije morajo sestavljati avtohtone vrste grmov.