Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

1777. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnik delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Janko Kramžar
in
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve, Dimičeva 9, Ljubljana, ki ga zastopa Tatjana Arčan
in
kot predstavnik delavcev: Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Majda Marolt
in
KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Linhartova cesta 13, Ljubljana, ki ga zastopa Vladimir Klobas
in
Republiški odbor sindikata komunalne dejavnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Mija Šuster

K O L E K T I V N O P O G O D B O
komunalnih dejavnost

1. člen

(uvodna določba)

Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo (v nadaljevanju KP KD) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

2. člen

(stranki KP KD)

Pogodbeni stranki KP KD sta Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve kot predstavnika delodajalcev in Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije kot predstavnika delavcev.

3. člen

(pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

(1)

V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2)

»Pogodbena stranka« te kolektivne pogodbe je eden ali več podpisnikov na strani delodajalcev ali sindikata.

(3)

»Manjši delodajalec« po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset oziroma manj delavcev.

(4)

»Poslovodne osebe in prokuristi so osebe«, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(5)

»Splošni akt delodajalca« je interni akt, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.

(6)

Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delovna opravila in delavce pri opravljanju določenega dela delovnega procesa.

(7)

»Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest« je splošni akt, ki določa delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma vrsti del in opis del in nalog posameznega delovnega mesta oziroma za vrste del.

(8)

»Vrsta del« so dela, ki jih mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, za katera se zahteva enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, kot jih določa akt o organizaciji in sistemizaciji pri delodajalcu.

(9)

»Delovno mesto« je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.

(10)

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(11)

Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.

(12)

»Sindikalni zaupnik« je oseba, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca. Način določitve števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo delovno pravno varstvo, določa kolektivna pogodba v poglavju o delovanju sindikata.

(13)

»Mediacija« je postopek, v katerem stranki s pomočjo nevtralnih oseb oblikujeta rešitev svojega spornega razmerja.

(14)

»Arbitraža« je postopek, v katerem od obeh strank imenovan arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno odločbo, ki ima moč enakovredno sodni odločbi.

1. Obligacijski del

1.1. Splošno

4. člen

(krajevna veljavnost)

Ta KP KD velja za delodajalce, ki so člani GZS – Zbornice komunalnega gospodarstva ali ZDS – Sekcije storitve, ki trajno opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije.

5. člen

(stvarna veljavnost)

(1)

KP KD velja za delodajalce, ki opravljajo kot glavno dejavnost eno od dejavnosti razvrščenih v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD 2008:

Šif. SKD 2008	Pregled podrazredov SKD 2008
35.220	Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
35.300	Oskrba s paro in vročo vodo
36.000	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
37.000	Ravnanje z odplakami
38.110	Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120	Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210	Ravnanje z nenevarnimi odpadki
38.220	Ravnanje z nevarnimi odpadki
38.310	Demontaža odpadnih naprav
38.320	Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
39.000	Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
81.210	Splošno čiščenje stavb
81.220	Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme
81.290	Čiščenje cest in drugo čiščenje
81.300	Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
96.030	Pogrebna dejavnost

(2)

KP KD velja tudi za delodajalce, ki so člani Zbornice komunalnih dejavnosti in opravljajo strokovne tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb, če so organizirani kot družba, v katero so povezana javna podjetja, ki opravljajo katerokoli dejavnost iz prvega odstavka tega člena kot glavno dejavnost.

(3)

Izraz »družba« v tej KP KD pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah.

6. člen

(osebna veljavnost)

(1)

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(2)

Za poslovodne delavce in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen v primeru, ko je v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno drugače.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v obsegu, kot je določeno s to kolektivno pogodbo.

(4)

Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

7. člen

(časovna veljavnost)

(1)

Ta kolektivna pogodba je sklenjena za obdobje petih let.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe in se sklepa vsako leto. Če do izteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost avtomatično podaljša vsakokrat za eno leto.

(3)

V zadnjem letu veljavnosti KP si bosta stranki te kolektivne pogodbe prizadevali za sklenitev nove kolektivne pogodbe.

8. člen

(prenehanje veljavnosti KP KD)

Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

9. člen

(veljavnost in objava KP KD)

(1)

KP KD v obligacijskem delu stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbenih strank. V normativnem delu začne KP KD veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, tarifna priloga pa se začne uporabljati prvi koledarski dan naslednjega meseca po objavi.

(2)

Stroške objave KP KD v Uradnem listu RS nosi vsaka od strank do ene polovice.

1.2. Pravice in obveznosti pogodbenih strank

10. člen

(izvedbena dolžnost)

(1)

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

(2)

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

11. člen

(sprememba ali dopolnitev KP KD)

(1)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2)

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

(3)

Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4)

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.

12. člen

(sklenitev nove KP KD)

(1)

Vsaka stranka lahko kadar koli predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(2)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank.

(3)

Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(4)

V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove KP, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

1.2.1. Reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe

13. člen

(reševanje kolektivnih sporov med pogodbenima strankama kolektivne pogodbe)

(1)

Pogodbeni stranki KP KD lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta na miren način s posredovanjem ali arbitražo.

(2)

Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

(3)

Spori se rešujejo ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo kolektivne pogodbe, arbitražo oziroma mediacijo oziroma druge načine mirnega reševanja sporov.

(4)

Reševanje na miren način s posredovanjem ali arbitražo ni procesna predpostavka.

14. člen

(mirno reševanje kolektivnih sporov s posredovanjem)

(1)

Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na podlagi pisnega predloga ene od pogodbenih strank. Pisni predlog vsebuje navedbo spornega vprašanja ali razmerja. Ob tem predlagatelj poda tudi pisni predlog za izbiro priznanega delovno pravnega strokovnjaka za posredovanje.

(2)

Nasprotni udeleženec se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni tako, da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek posredovanja. Obenem nasprotni udeleženec sprejme predlaganega strokovnjaka za posredovanje ali posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o strokovnjaku za posredovanje dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od začetka postopka posredovanja. Če tak sporazum ni dosežen, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.

(3)

Med postopkom posredovanja lahko vsaka stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. Postopek se ustavi.

15. člen

(postopek posredovanja)

(1)

V postopku posredovanja se uporabljajo načela predpisov, ki urejajo mediacijo.

(2)

V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni stranki skladno s svojimi pooblastili skleneta zavezujoč pisni sporazum.

(3)

Pisni sporazum strank kolektivne pogodbe, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot KP KD.

16. člen

(arbitraža)

(1)

Stranki kolektivnega delovnega spora se lahko, kolikor postopek posredovanja ni uspešen, pisno dogovorita za arbitražno reševanje spora.

(2)

Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašata obe stranki spora ali pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta soglasno.

17. člen

(arbitražni postopek)

(1)

Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata in predsednika arbitraže ali soglasje glede arbitra posameznika.

(2)

Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku desetih delovnih dni od prejema predloga, tako, da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka sprejme predlaganega predsednika arbitraže ali arbitra posameznika oziroma posreduje svoj predlog. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata oziroma arbitru posamezniku dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od sprejema izjave o začetku arbitražnega postopka. Če tak sporazum ni dosežen, se arbitražni postopek ustavi.

(3)

Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja arbitražo.

(4)

Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu je dokončna in nadomešča sporno določbo kolektivne pogodbe. Odločitev se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

1.2.2. Reševanje individualnih delovnih sporov z arbitražo in mediacijo

18. člen

(sporazum o reševanju spora pred arbitražo)

(1)

Delavec in delodajalec se lahko v skladu z določbami predpisa, ki ureja delovna razmerja, sporazumeta, da uredita sporno razmerje z arbitražo.

(2)

Sporazum o pristojnosti delovnopravne arbitraže za rešitev medsebojnega spora mora biti sklenjen v pisni obliki, po nastanku spora in v samostojnem dokumentu. Arbitraža, ki bo spor reševala, je lahko stalna arbitraža, ki deluje kot stalna institucija ali ad hoc arbitraža, ki se oblikuje samo za konkreten spor.

(3)

Sporazum o arbitražnem načinu reševanja spora obsega določitev sestave arbitražnega senata ali določbo o arbitru posamezniku, določa sedež arbitraže in navaja kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Če kolektivna pogodba ne določa ali ne določa v celoti postopka pred arbitražo, postopek opredelita stranki v sporazumu o arbitraži.

(4)

Sporazum o arbitraži lahko obsega tudi sporazumno določitev arbitrov ali arbitra posameznika, ki bo vodil arbitražni postopek.

(5)

Postopek poteka skladno z zakonom, ki opredeljuje delovanje arbitraže v delovnih sporih. Če se stranki sporazumeta za postopek pred institucionalno arbitražo, se šteje, da sta s tem sprejeli tudi postopek, ki je opredeljen s pravili te arbitraže.

19. člen

(začetek postopka pred arbitražo)

(1)

Predlagatelj začne arbitražni postopek s pisnim predlogom, ki ga posreduje nasprotni stranki najpozneje v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitev s strani delodajalca oziroma v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odločitve o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca.

(2)

Če sestava arbitraže ni poimensko določena s sporazumom o arbitraži, predlagatelj imenuje arbitra v pisnem predlogu za začetek postopka. Druga stranka poimensko imenuje arbitra v odgovoru na predlog za začetek postopka. Arbitra morata podati pisno soglasje k imenovanju.

(3)

Imenovana arbitra sporazumno imenujeta tretjega arbitra, kot predsednika arbitražnega senata izmed priznanih delovnopravnih strokovnjakov. Ko so imenovani vsi trije arbitri, se senat konstituira in začne z vodenjem postopka arbitraže.

(4)

Stranki se lahko dogovorita, da o njunem sporu odloči arbiter posameznik, ki ga določita sporazumno.

20. člen

(organ za imenovanje predsednika arbitraže ali arbitra posameznika)

(1)

Če stranka v 15 dneh od prejema vloge druge stranke ne imenuje arbitra ali če se imenovana arbitra ne sporazumeta glede imenovanja predsednika, lahko stranka predlagateljica predlaga, da arbitra imenuje pristojno sodišče skladno z zakonom.

(2)

Če se stranki ne moreta sporazumeti o arbitru posamezniku, lahko predlagata, da ga imenuje pristojno sodišče skladno z zakonom.

21. člen

(razlogi za izločitev arbitra)

(1)

Komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Arbiter mora od imenovanja dalje in kadar koli v času arbitražnega postopka strankama brez odlašanja razkriti vse takšne okoliščine, razen, če je stranke z njimi seznanil že prej.

(2)

Izločitev arbitra se lahko zahteva, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti ali če arbiter nima kvalifikacij, zaradi katerih sta ga stranki imenovali. Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je imenovala ali pri imenovanju katerega je sodelovala, le iz razlogov, za katere je izvedela po imenovanju.

22. člen

(seznam arbitrov)

(1)

Na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti stranki kolektivne pogodbe oblikujeta seznam arbitrov za reševanje individualnih delovnih sporov.

(2)

Seznam arbitrov lahko obsega poljubno število arbitrov; enako število s strani delodajalcev in delavcev. Seznam arbitrov se oblikuje v 60 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe.

(3)

Stranki lahko izbereta arbitra s seznama ali po lastni presoji izmed oseb, ki uživajo njuno zaupanje in imajo ustrezno strokovno znanje in izkušnje.

23. člen

(zahtevani pogoji)

(1)

Seznam arbitrov vključuje osebe, ki imajo najmanj 7. stopnjo izobrazbe po KLASIUS-u, so strokovno usposobljene na področju delovnega prava, imajo strokovne in življenjske izkušnje ter ustrezne osebnostne lastnosti.

(2)

Vsak arbiter mora podpisati izjavo, da bo ves čas svojega delovanja upošteval etična načela delovanja arbitrov, predvsem neodvisnost, nepristranskost, tajnost postopkov in varovanje zasebnih podatkov strank.

24. člen

(vodenje postopka in odločanje)

(1)

Predsednik senata sklicuje obravnave, vodi postopek ustne obravnave, posvetovanje in glasovanje ter skrbi, da se vsa vprašanja proučijo vsestransko in popolno. Arbitražni senat ves čas postopka skrbi, da celoten postopek poteka neodvisno in nepristransko ter v skladu z načelom zakonitosti. Vsaki stranki mora biti v postopku zagotovljena možnost, da se izjavi.

(2)

Arbitražni senat ves čas postopka do odločitve o sporu spodbuja stranki, da se poravnata sami ali pred arbitražo.

(3)

Arbitražni senat izda odločbo z večino glasov svojih članov. Predsednik arbitražnega senata glasuje zadnji.

(4)

O obravnavi in glasovanju se vodi zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in se priloži zapisniku o ustni obravnavi.

25. člen

(rok odločanja)

(1)

Če arbitražni senat ne odloči v 90 dneh od dneva konstituiranja arbitražnega senata, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

(2)

Če arbiter posameznik ne odloči v 90 dneh od dneva imenovanja, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

26. člen

(arbitražna odločba)

(1)

Odločba arbitraže je med strankama dokončna in ima naravo pravnomočne sodne odločbe.

(2)

Arbitražna odločba vsebuje tudi odločitev o stroških arbitražnega postopka.

(3)

Stranki v sporu lahko arbitražno odločbo izpodbijata pred pristojnim sodiščem iz razlogov in po postopku, ki je določen v zakonu, ki opredeljuje delovanje arbitraž v delovnih sporih.

27. člen

(subsidiarna uporaba določb zakona)

Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovanje arbitraž v delovnih sporih.

28. člen

(sporazum o mediaciji)

Stranki se lahko v primeru medsebojnega spora s pisnim sporazumom dogovorita o reševanju spora s pomočjo mediacije.

29. člen

(postopek izbire mediatorja)

V sporazumu o mediaciji lahko stranki imenujeta enega ali dva mediatorja, ki bosta vodila postopek mediacije.

30. člen

(seznam mediatorjev)

(1)

Seznam stalnih mediatorjev oblikujeta stranki kolektivne pogodbe sporazumno v 60 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe.

(2)

Stranki lahko izbereta mediatorja s seznama ali po lastni presoji.

31. člen

(zahtevani pogoji)

(1)

Kandidati so lahko uvrščeni na seznam stalnih mediatorjev, če imajo končano najmanj srednjo stopnjo izobrazbe, poznavanje delovnega prava, osebne in strokovne izkušnje ter ustrezne osebnostne lastnosti.

(2)

Vsak mediator mora podpisati izjavo, da bo ves čas svojega delovanja upošteval in ravnal v skladu z načeli delovanja mediatorja, zlasti pa nepristranskosti, neodvisnosti in zasebnosti postopka.

32. člen

(postopek mediacije)

(1)

Sporazum o reševanju spora z mediacijo se sklene v pisni obliki med strankama in mediatorjem oziroma mediatorjema.

(2)

Po sklenjenem sporazumu o mediaciji se mediator oziroma mediatorja dogovorita s strankama za prvi termin srečanja. Mediator se lahko srečuje in komunicira z vsako stranko posebej ali z obema skupaj.

(3)

Mediator mora delovati neodvisno in nepristransko ter mora zagotavljati enakopravno obravnavo strank.

(4)

Mediator lahko ves čas mediacije daje predloge za rešitev spora.

33. člen

(zaupnost podatkov)

(1)

Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače.

(2)

Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator prejme od stranke, lahko razkrije drugi stranki mediacije, razen, če mu jih je stranka razkrila pod izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.

34. člen

(sporazum o rešitvi spora)

(1)

V primeru uspešnega zaključka mediacije stranki skleneta zavezujoč pisni sporazum o rešitvi spora.

(2)

Stranki se lahko dogovorita, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave ali poravnave pred delovnim inšpektorjem.

35. člen

(konec mediacije)

(1)

Mediacija se konča s sporazumom strank o rešitvi spora in na druge načine, kot določa zakon.

(2)

Če se mediacija konča kako drugače kakor s sporazumom o rešitvi spora, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

36. člen

(subsidiarna uporaba določb zakona)

Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v tej kolektivni pogodbi se uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v delovnih sporih.

37. člen

(komisija za spremljanje izvajanja in razlago KP KD)

(1)

Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta petčlansko komisijo za izvajanje in razlago določb kolektivne pogodbe. Vsaka pogodbena stranka imenuje dva člana, sporazumno pa imenujeta predsednika komisije.

(2)

Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi KP. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.

(3)

Komisija spremlja izvajanje KP ter sprejema:

-

razlage in mnenja glede izvajanja določb te kolektivne pogodbe;

-

priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.

(4)

Mnenje komisije predstavlja strokovno mnenje o načinu izvajanja določenega instituta v praksi.

(5)

Razlaga komisije vsebuje obrazložitev posamezne nejasne določbe, ki jo ta obrazloži upoštevaje poznavanje stroke, besedno razlago in voljo strank v času sklepanja te kolektivne pogodbe. Razlaga se objavi na enak način, kot je bila objavljena KP KD.

(6)

Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj, komisija oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.

(7)

Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za spremembo in dopolnitev KP KD in obsega tudi v naprej oblikovan predlog besedila posameznih členov.

(8)

Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, kot svetovalce.

(9)

Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

2. Normativni del

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV

2.1. Splošno

38. člen

(minimalni standardi)

Sklenjena pogodba o zaposlitvi za vse delavce, za katere velja ta kolektivna pogodba, mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

39. člen

(razvrstitev del)

(1)

Delovna mesta oziroma vrste del se razvrščajo v tarifne razrede glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe ali nacionalno poklicno kvalifikacijo. Razvrščanje delovnih mest opravi delodajalec v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

TR	ZAHTEVNOST DELA	STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE	VRSTA IZOBRAZBE
I.	(enostavna dela)	nedokončana	11001 – nepopolna nižja stopnja
		osnovnošolska	osnovnošolske izobrazbe
		obveznost	11002 – popolna nižja stopnja
			osnovnošolske izobrazbe
			11003 – nepopolna višja stopnja
			osnovnošolske izobrazbe
			11099 – nepopolna osnovnošolska
			izobrazba, drugje nerazporejeno
II.	(manj zahtevna dela)	osnovnošolska	12001 – osnovnošolska izobrazba
		izobrazba	12099 – osnovnošolska
			izobrazba, drugje nerazporejeno
III.	(srednje zahtevna dela)	nižja poklicna	13001 – nižja poklicna
		in podobna izobrazba	izobrazba
			13099 – nižja poklicna
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
IV.	(zahtevna dela)	srednja poklicna	14001 – srednja poklicna
		in podobna izobrazba	izobrazba
			14099 – srednja poklicna
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
V.	(bolj zahtevna dela)	srednja strokovna	15001 – srednja strokovna
		in splošna izobrazba	izobrazba
			15002 – srednja splošna
			izobrazba
			15099 – srednja strokovna
			in splošna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
VI/I	(zelo zahtevna dela)	višješolska, višja	16101 – višja strokovna
		strokovna in podobna	izobrazba
		izobrazba	16102 – višješolska izobrazba
			(prejšnja)
			16199 – višješolska, višja
			strokovna in podobna izobrazba,
			drugje nerazporejeno
VI/II.	(zelo zahtevna dela)	visokošolska	16201 – specializacija
		izobrazba prve	po višješolski izobrazbi
		stopnje, visokošolska	(prejšnja)
		strokovna izobrazba	16202 – visokošolska strokovna
		(prejšnja) in podobna	izobrazba (prejšnja)
		izobrazba	16203 – visokošolska strokovna
			izobrazba (prva bolonjska
			stopnja)
			16204 – visokošolska
			univerzitetna izobrazba (prva
			bolonjska stopnja)
			16299 – visokošolska izobrazba
			prve stopnje in podobna
			izobrazba, drugje nerazporejeno
VII.	(visoko zahtevna dela)	visokošolska	17001 – specializacija
		izobrazba druge	po visokošolski strokovni
		stopnje in podobna	izobrazbi (prejšnja)
		izobrazba	17002 – visokošolska
			univerzitetna izobrazba
			(prejšnja)
			17003 – magistrska izobrazba
			(druga bolonjska stopnja)
			17099 – visokošolska izobrazba
			druge stopnje, drugje
			nerazporejeno
VIII.	(najbolj zahtevna dela)	visokošolska	18101 – specializacija
		izobrazba tretje	po univerzitetni izobrazbi
		stopnje in podobna	(prejšnja)
		izobrazba	18102 – magisterij znanosti
			(prejšnji)
			18199 – magistrska (prejšnja)
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
			18201 – doktorat znanosti
			(prejšnji)
			18202 – doktorska izobrazba
			(tretja bolonjska stopnja)
			18299 – doktorska znanstvena
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno

(2)

V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest oziroma vrste dela v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev (KLASIUS).

(3)

Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanih naporih in težje delovne razmere.

(4)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.

2.2. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pravice in obveznosti v času trajanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanje pogodbe o zaposlitvi

40. člen

(objava prostega delovnega mesta)

(1)

Delodajalec je dolžan prosto delovno mesto objaviti skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Obvestilo o izbiri ali neizbiri se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, če je kandidat v postopku izbire ali ob prijavi delodajalcu posredoval elektronski naslov.

41. člen

(predhodni preizkus)

(1)

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost, za delo posameznih prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

(2)

Kandidat mora biti poučen o varnem delu. V primeru nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti ima kandidat pravico do odškodnine po načelih civilnega prava.

42. člen

(opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati)

(1)

Opravičeni razlogi, ko delavec ni nastopil dela na dogovorjeni dan v pogodbi o zaposlitvi, štejejo:

-

bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom in ne traja dlje kot pet dni oziroma po dogovoru z delodajalcem;

-

vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca;

-

višja sila.

(2)

Delavec je dolžan obvestiti delodajalca o razlogih svoje odsotnosti v roku dveh delovnih dni od nastopa razloga.

43. člen

(pogodba o zaposlitvi)

(1)

V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela ali pripravništva.

(2)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

44. člen

(kršitev prepovedi konkurence)

Če delavec krši določbo zakona, ki ureja prepoved konkurence, krši pogodbene in druge obveznosti in mu delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

45. člen

(sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

O predpisu

Citati

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti