Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Banka lahko za izračun kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo namesto uporabe določb devetega odstavka 28.a člena tega sklepa uporablja notranji pristop, če ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo notranjega modela za izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje.

Notranji pristop mora ustrezno zajemati vsa cenovna tveganja pri 99,9 odstotnem enostranskem intervalu zaupanja v enoletnem obdobju pod predpostavko nespremenjene ravni tveganja, in da se po potrebi prilagaja z upoštevanjem vpliva likvidnosti, koncentracij, varovanja in tveganja iz opcij. Banka lahko v notranji pristop vključi vse pozicije, ki so upravljane skupaj s pozicijami trgovalnega portfelja s korelacijo in jih lahko tudi izključi iz pristopa iz 89.a člena tega sklepa.

Kapitalska zahteva za vsa cenovna tveganja, izračunana z notranjim pristopom, ne sme biti manjša od 8 % kapitalske zahteve, ki bi bila izračunana na podlagi devetega odstavka 28.a člena tega sklepa za vse pozicije v trgovalnem portfelju s korelacijo.

Banka mora ustrezno zajeti zlasti naslednja tveganja:

skupno tveganje, ki nastane zaradi večih neplačil, vključno z določanjem vrstnega reda neplačil pri tranširanih produktih (tranched products);

tveganje spremembe kreditnega razmika, vključno z učinki game in navzkrižne game;

nestanovitnost impliciranih korelacij, vključno z navzkrižnim učinkom med razmiki in korelacijami;

bazično tveganje, ki zajema:

osnovo med razmikom indeksa in tistimi razmiki pozicij, ki izhajajo iz posamičnih izpostavljenosti, ki sestavljajo (ta) indeks;

osnovo med implicirano korelacijo indeksa in korelacijo posebej prilagojenih portfeljev (bespoke portfolios);

nestanovitnost stopnje poplačljivosti (recovery rate volatility) glede na to, da stopnja poplačljivosti vpliva na ceno tranš;

tveganje zaradi nastale razlike pri varovanju (the risk of hedge slippage) in potencialnih stroškov zaradi ponovnega uravnoteženja varovanj do mere, da trden sistem merjenja tveganja zajema učinke iz dinamičnega varovanja.

Za namene tega člena banka mora imeti na razpolago dovolj tržnih podatkov, da zagotovi, da s svojim pristopom v celoti zajema najpomembnejša tveganja za te izpostavljenosti, v skladu z zahtevami iz četrtega odstavka tega člena. Banka na podlagi testiranja za nazaj ali na kakšen drug ustrezen način dokazuje, da njen način merjenja tveganj ustrezno pojasnjuje pretekle spremembe cen teh produktov in ločuje med pozicijami, ki so vključene v izračun kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo v skladu s tem členom, od tistih, za katere ne uporablja pristopa iz prvega odstavka tega člena.

Na portfeljih, vključenih v izračun kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo, mora banka redno izvajati vrsto posebnih in vnaprej določenih scenarijev izjemnih situacij. Banka na podlagi teh scenarijev analizira vplive izjemnih situacij na stopnje neplačila, stopnje poplačljivosti, kreditne razmike in korelacije v dnevnem stanju dobičkov in izgub (P/L) enote za trgovanje s korelacijo (correlation trading desk). Banka uporablja takšne scenarije vsaj enkrat tedensko in vsaj četrtletno poroča Banki Slovenije o rezultatih, vključno s primerjavami izračuna kapitalske zahteve v skladu s tem členom. Če rezultati testiranja izjemnih situacij pokažejo pomembno višjo kapitalsko zahtevo, mora banka nemudoma, vendar najpozneje v petih delovnih dneh, o teh rezultatih testiranja obvestiti Banko Slovenije. V tem primeru Banka Slovenije odloči, ali je potrebno zahtevati dodatni kapital preko obsega minimalnega kapitala iz 136. člena oziroma 248. člena ZBan-1.

Banka mora izračunati kapitalsko zahtevo, ki zajema vsa cenovna tveganja, vsaj tedensko.«.