(1)
Če je oseba, ki je državljan ene države pogodbenice ali ima v njej svoje stalno prebivališče, v drugi državi pogodbenici pravnomočno obsojena na kazen zapora, ali ji je izrečen varnostni ukrep, lahko država pogodbenica zaprosi, da se kazen zapora ali varnostni ukrep izvrši v tisti državi, katere državljan je obsojena oseba oziroma ima v njej svoje stalno prebivališče.
(2)
Ta pogodba ne izključuje pravice obsojene osebe, njenega zakonitega zastopnika, zakonca, sorodnika v ravni črti, brata ali sestre, da vloži prošnjo za prenos izvršitve pri sodišču, ki je izdalo odločbo, ali pri pristojnem organu države, ki je izrekla sodbo, ali države, katere državljan je obsojena oseba.
(3)
Pristojni organ države, ki je izrekla sodbo, obsojeno osebo čim prej pouči o možnostih prestajanja kazni zapora ali izvršitve varnostnih ukrepov v državi, katere državljan je ali na območju katere ima stalno prebivališče.