80. člen
(lega objektov)
(1)
Pri umeščanju objektov na zemljišče namenjeno gradnji je treba upoštevati regulacijske črte. Regulacijske črte (linije, meje) določajo urbanistične razmejitve in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na regulacijske linije, gradbene linije, gradbene meje:
-
regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
-
gradbena linija (GL) predstavlja linijo na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije (do 1 m).
-
gradbena meja (GM) določa linijo, ki jo novozgrajene stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjene od nje v notranjost zemljišča za gradnjo.
(2)
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje (skrajne točke objekta) vsaj 5 m od roba cestišča.
(3)
Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov se zagotovi zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, v širini najmanj 25 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda.
(4)
Ograje in škarpe (oporni in podporni zidovi), ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot pomožni objekti (enostavni ali nezahtevni), se lahko gradijo brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 0,5 m.
(5)
Vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot pomožni objekti, se lahko gradijo brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 1,5 m.
(6)
Pomožni objekti za lastne potrebe, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot pomožni objekti (enostavni ali nezahtevni), se lahko gradijo brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 2 m.
(7)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot pomožni objekti (enostavni ali nezahtevni) se lahko gradijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 3 m.
(8)
Objekti, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot manj zahtevni objekti, gradbeno inženirski objekti in začasni objekti neglede na zahtevnost, se lahko gradijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 4 m.
(9)
Najmanjši odmiki, ki so dopustni ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč:
-
za objekte z gradbenim dovoljenjem in pomožne objekte ne glede na zahtevnost, ki so višji od 3,5 m merjeno od kote pritličja do kapi, je najmanjši obvezni odmik stene in temeljev 1,5 m od meje sosednjega zemljišča, zunanji rob strešne konstrukcije z žlebom najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča, (ta pogoj ne velja za vrstno gradnjo ali dvojčke v stiku med objekti),
-
za pomožne objekte, ki so največje višine 3 m, merjeno od kote pritličja do kapi je najmanjši obvezni odmik stene in temeljev 1 m od meje sosednjega zemljišča, strešne konstrukcije z žlebom najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča,
-
za pomožne objekte, ki niso stavbe 0,5 m od meje sosednjega zemljišča,
-
ograje so ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko postavljene na mejo,
-
škarpe (oporni in podporni zidovi) so ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko postavljeni na mejo,
-
najmanjši obvezni odmik skrajne točke škarpe (opornega in podpornega zidu) in ograje je 1 m od roba cestišča,
-
za objekte zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka in brez upravnih dovoljenj, se v postopku legalizacije dopušča najmanjši odmik stene in temeljev 1 m od meje sosednjega zemljišča, zunanji rob strešne konstrukcije z žlebom najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča,
-
za starejše objekte, zgrajene z upravnim dovoljenjem, pred uveljavitvijo tega odloka se dopušča rekonstrukcija, prizidava, nadzidava in rušenje objekta, tudi če je objekt postavljen na mejo sosednjega zemljišča.
(10)
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za gradnjo objektov prometne in komunalne infrastrukture lokalnega značaja. Upošteva se zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo to področje.
(11)
Gradnje na zunanjem robu gozdnih in kmetijskih površin morajo biti načrtovane tako, da omogočajo dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč v zaledju.