36. člen
(območja vodnih površin in vodnih virov)
(1)
Občina bo upoštevala naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju – na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2)
Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo in varovala vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.
(3)
Občina bo preprečevala spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje vodne robove ter naravno morfologijo strug in obrežne vegetacije ter površinskih vodnih pojavov v celoti.
(4)
Vodovarstvena območja zajetij pitne vode se nahajajo na območju Medvedice, Velike Žalne, Male Loke pri Višnji gori, Ušivca, Črne doline, Zgornjih Duplic ter Malega vrha pri Šmarju. Osrednje varstvo se zagotovi z določitvijo varstvenih pasov z varstvenim režimom. Na teh območjih se upošteva naslednje usmeritve:
-
Odpadne vode se čisti z javnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod ter z individualnimi čistilnimi sistemi, in sicer z nepretočnimi greznicami in malimi čistilnimi napravami ter obstoječimi greznicami. Pri slednjih se zahteva prilagoditev v rokih in na način, kot je določeno v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih.
-
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredi se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune. Gnojevko se odvaža na za to primerne kmetijske površine izven vodovarstvenih območij.
-
Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohrani oziroma očisti in ustrezno vzdržuje.
(5)
Severno, zahodno in vzhodno obrobje Grosupeljskega polja predstavljajo povirje mnogih vodotokov na območju občine. Ukrepi v povirjih vodotokov morajo biti prilagojeni naravnemu režimu, sprejemljivi so izključno tam, kjer bi lahko erozija oziroma delovanje hudourniških vodotokov in poplav ogrozili varnost ljudi, naselij in infrastrukturo. Na teh območjih se upošteva usmeritve:
-
Izkoriščanje vode kot naravnega vira mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
-
Ohraniti je treba retencijska območja ob vodotokih, saj predstavljajo naravne razlivne površine oziroma zadrževalnike vode. Ohranja se dostopnost do požiralnikov.
-
Nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).
-
Ob Grosupeljščici, Bičju, Podlomščici in na ribniku pri Boštanju se dovoljuje rekreativna in turistična raba vodnega in obvodnega sveta.
(6)
Na območju Radenskega in Grosupeljskega polja se ohranja in vzdržuje naravne (požiralniki, retencijske površine) kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba (tehniški objekti in ureditve v povezavi s koriščenjem vode).
(7)
Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka).
(8)
Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(9)
Potrebno je preprečevanje vsakršnega onesnaževanja površinskih voda (z olji, mazivi, cementom, apnom, gradbenim materialom ipd.). Med izvajanjem gradbenih del je potrebno v čim večji meri za začasne prometne in gradbene površine uporabljati obstoječe infrastrukturne površine (ceste, parkirišča), ki imajo ustrezne lovilce olj in maščob.
(10)
Pri varstvu površinskih voda je pomembno ohranjanje obvodne vegetacije ob hudourniških in rečnih strugah, zaradi preprečevanja erozije, plazenja in prehitrega odtekanja vode.
(11)
Pri posegih v prostor je potrebno preprečevati kaljenje in mešanje talnih delcev s podzemno vodo.