61. člen
(urbanistični načrt Grosuplje)
II.8.1.1.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja
Prenova in dopolnjevanje se izvajata vzdolž Adamičeve ceste, ki se postopoma oblikuje v glavno nosilko javnega programa, ob kateri je zvrščen program centralnih in storitvenih dejavnosti. V okviru prenove Adamičeve ceste se spodbuja razvoj treh centrov različnih namembnosti, ki kot celota tvorijo kompleksnejšo ponudbo urbanih dejavnosti (upravni trikotnik, rekreacijski center ob šoli Brinje, možnost postopnega preoblikovanja vzhodnega dela v storitveno-nakupovalni center).
Predvideva se tudi ureditev zadrževalnikov ob Grosupeljščici, v okviru katere se lahko zasnuje kvaliteten javni odprt prostor.
Notranji razvoj se nadaljuje v proizvodnih in obrtnih conah, v katerih je dovolj površin za gospodarske dejavnosti.
Grosuplje je že doseglo želeno stopnjo poseljenosti. Prevladujejo območja prenov za gradnje (Brvace, celotna poteza ob Adamičevi cesti, upravni trikotnik z območjem ob železniški postaji in vzhodni rob naselja). Z ustrezno programsko in fizično prenovo teh območij se zagotovi zadostno količino potrebnih razvojnih površin.
Večji neizkoriščeni območja za širitev gospodarske dejavnosti, sta gospodarska cona Jug in območje na jugovzhodu med pekarno, Grosupeljščico in železniško progo, zato niso predvidene nobene nove širitve za potrebe proizvodnih dejavnosti.
Za območja širitev se predvideva:
-
za potrebe širitve in ureditve družbenega centra se nameni površine, ki ležijo med Domom starejših občanov in notranjim robom nove obvozne ceste;
-
območje pod Brvacami, za namen centralnih dejavnosti in parkom.
II.8.1.1.2 Koncept prometnega omrežja
Koncept prometnega omrežja pomeni izboljšati prometno varnost in dostopnost, krepiti pešaške in kolesarske navezave med naseljenimi območji in zaledjem, urediti površine namenjene mirujočemu prometu ter spreminjati prioritete v prometu – prednost pešcem in kolesarjem.
Za razbremenitev centra mesta s tranzitnim prometom se na obrobju mesta Grosuplje zgradi obvozno cesto za vodenje tranzitnega prometa iz zahoda, po južni strani mimo mesta ter naprej proti vzhodu. Hkrati nova obvozna cesta prevzame vlogo osrednje napajalne ceste za gospodarsko cono Smrekec–Jedro–Jug iz zahoda.
Z izgradnjo obvozne ceste se promet v mestnem jedru omeji, predvsem na območju Adamičeve ceste na odseku med Upravnim trikotnikom in staro šolo. Adamičeva cesta tako postane glavna mestna os, z več prostora za kolesarje, pešce in druge mestotvorne dejavnosti.
Kolodvorska ulica se preoblikuje v peš cono, dodatne parkirne površine se zagotovijo v parkirnih hišah. Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore ...).
Za izboljšanje pretočnosti v Jerovi vasi se izvede obvozna cesta, ki poveže cesto Ob Grosupeljščici, mimo severnega roba Jerove vasi, s cesto v Zgornje Duplice.
Za potrebe varnega prečkanja železniških tirov motornega in peš prometa se izvede nova izven nivojska prečkanja železnice na območju pod Spodnjimi Brvacami (z Adamičeve ceste v smeri Sončnih dvorov), na območju med Taborsko in Župančičevo cesto ter izven nivojski prehod za pešce na glavni železniški postaji.
Da se vzpostavi kvalitetno potniško vozlišče za mesto in Občino Grosuplje se izvede celotno ureditev ožjega in širšega prostora avtobusne in železniške postaje.
II.8.1.1.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja
Ob vstopnih točkah v mesto, kjer se pojavljajo površine obrtnih in storitvenih dejavnosti, je potrebno prostor bolje definirati in z ustrezno zasaditvijo in drugimi oblikovnimi prijemi omiliti vtis Grosupljega kot pretežno obrtnega naselja.
II.8.1.1.4 Koncept zelenega sistema naselja
Naravne strukture v neposredni bližini mesta in predvsem dobro ohranjeno naravno zaledje se morajo v zgradbo naselja bolje vključevati.
Koščakov hrib prevzema vlogo gozda s posebnim namenom in nosilca rekreacije v naravnem okolju. Preprečuje se širitev pozidave tako v sam hrib, kot tudi na kmetijske površine ob njegovem vznožju. Hrib se mora bolje navezati na »notranji« zeleni sistem Grosuplja.
Potok Grosupeljščica se mora prav tako bolje vključevati v mestno strukturo, njene bregove je potrebno ohranjati nepozidane in vzdolž nje zagotavljati zadosten odmik pozidave od vodotoka iz varnostnih razlogov in oblikovanja kvalitetnega javnega prostora.
II.8.1.1.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Celotno območje Grosuplja se opremi s komunalno opremo tako, da se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Na območju Grosuplja je zgrajen centralni vodovodni sistem Grosuplje, ki se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Grosuplje med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Grosuplja je že zgrajen centralni kanalizacijski sistem, ki pa je na večjih mestih dotrajan in potreben sanacije (prvenstveno je potrebna sanacija glavnega zbiralnika – rešiti je potrebno problem vdora podtalnice, sanirati je potrebno priključke primarnih in sekundarnih kanalov na glavni zbiralnik z izgradnjo pretočnih bazenov pred vtokom). CČN Grosuplje je potrebno rekonstruirati z namenom povečanja zmogljivosti (razširitev do 20.000 PE) in izboljšanja delovanja. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo.
Celotno območje Grosuplja se plinificira (razen območij, ki se oskrbujejo s toploto preko vročevodnega omrežja in območij, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije je izgradnja prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov.
Obstoječe vročevodno omrežje se dogradi v skladu z občinskim odlokom. V gospodarski coni – Jug se zgradi protiležno kotlovnico (na lesno biomaso) in nov vročevod med Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje poveže v enovit sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječi kotlovnici Dvori zamenja energent – kurilno olje se nadomesti z zemeljskim plinom.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Grosuplja in se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Grosuplja je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi.
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja.
Na celotnem območju Grosuplja se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).
II.8.1.1.6 Koncept podrobnejše namenske rabe
Območje ob Adamičevi cesti se nameni površinam centralnih dejavnosti. Postopno naj se prestrukturira iz mešanih območij v območje pretežno storitvenih dejavnosti.
Proizvodne in obrtne dejavnosti naj se dosledno umeščajo na območja, ki so definirana s prostorskim aktom, tako se bo dosegla bolj racionalna izraba prostora in preprečevalo konfliktno mešanje dejavnosti v stanovanjskih območjih.
Kot zelene površine se definira Grosupeljščico, pokopališče in urejene parkovne ureditve znotraj mesta.
Gozdne površine se delijo na gozd in gozd s posebnim namenom. Gozd s posebnim namenom obsega Koščakov hrib.
Ostale površine naj ostanejo v pretežno splošni stanovanjski rabi.