23. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
Za zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja upoštevati naslednje usmeritve:
-
Z oblikovanjem naselij se:
-
varuje podobo, merilo in krajinski okvir,
-
prenavlja in sanira degradirana območja,
-
ustvarja arhitekturno in krajinsko prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora;
-
Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij.
-
Pri načrtovanju vaških naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, odsluženi objekti v vasi se prepustijo drugim dejavnostim (npr. stanovanjski, turistični, obrtni dejavnosti ipd.).
-
Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.
-
Razvoj naselij se prilagaja geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij ter smerem in konfiguraciji zidave. Na ravninskem delu se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
-
Tipe zazidave se uskladi z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi (ob upoštevanju obstoječe kvalitete arhitekture tega območja). Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja, kakor tudi posameznih stavb.
-
Ob prenovi obstoječih stavb in umeščanju nove arhitekture se spodbuja in zagotavlja:
-
sanacijo vidno degradiranih prostorov,
-
ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora,
-
ureditve zunanjih površin s »skrbnim« oblikovanjem reliefa,
-
uveljavljanje bioklimatskih principov gradnje,
-
racionalno rabo energije in uvajanje alternativnih energetskih sistemov.