84. člen
(urejanje zelenih površin in okolice objektov)
(1)
Za vsako novozgrajeno stanovanje je treba na zemljišču namenjenem gradnji zagotoviti 15 m2 odprtih bivalnih površin za igro otrok in počitek stanovalcev.
(2)
Zelenih in drugih odprtih površin v okolici objektov ni dopustno zmanjševati kadar gre za:
-
otroška in druga igrišča,
-
urejene zelene površine in parke.
(3)
Pri urejanju območij zelenih površin je treba upoštevati:
-
značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
-
oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
-
trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(4)
Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki so zaščitena (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani) in se na parcelah namenjeni gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves.
(5)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6)
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves:
-
v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša odprtina za prehajanje zraka in vode je 2 m (premer oziroma stranica);
-
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m.
(7)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(8)
Parkirišča namenjena javni rabi morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3 m na 4 parkirna mesta. Določba velja za parkirišča, ki so urejena na terenu.
(9)
Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Minimalni pogoji so:
-
na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in alergenih rastlin,
-
v ekološko pomembnih območjih (EPO) in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija, drugje pa je priporočljiva.
(10)
Za zasaditev živic in živih mej se uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.
(11)
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
85. člen
(urejanje drugih posegov v prostoru)
(1)
Pri ureditvah vodotokov in hudournikov je dopustno uporabljati naravne materiale oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.
(2)
Pri načrtovanju in gradnji ribnikov in ribogojnic je potrebno vse posege v prostor zasnovati tako, da se prilagajajo obstoječim krajinskim značilnostim. Tlorisne zasnove ribnikov morajo posnemati naravne oblike jezer in ribnikov. Robovi območja ribogojnice morajo biti ozelenjeni. Velikost posegov je odvisna od pretočnosti napajalnih vodotokov. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov za potrebe dejavnosti v pasu 25 m od roba ribnika.
(3)
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso dovoljeni.
(4)
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
-
pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
-
gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
(5)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih.
(6)
Zasipavanje vrtač ni dopustno.
(7)
Vpliv gradbenih del na stavbnih zemljiščih mora biti na sosednja kmetijska zemljišča čim manjši. Vozila se morajo med gradnjo dovoznih cest do objekta v največji možni meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih, potrebno pa je upoštevati vsa ostala pravila, ki veljajo na gradbišču. Odstranjen rodovitni del tal se uporabi za sanacijo degradiranih površin na območju posega ali na drugih območjih.
(8)
Cestne povezave naj se načrtujejo tako, da se smiselno zagotovi zadostno število prehodov za kmetijsko in gozdno mehanizacijo na območju predvidene gradnje.