84. člen
(urejanje zelenih površin in okolice objektov)
(1)
Za vsako novozgrajeno stanovanje je treba na zemljišču namenjenem gradnji zagotoviti 15 m2 odprtih bivalnih površin za igro otrok in počitek stanovalcev.
(2)
Zelenih in drugih odprtih površin v okolici objektov ni dopustno zmanjševati kadar gre za:
-
otroška in druga igrišča,
-
urejene zelene površine in parke.
(3)
Pri urejanju območij zelenih površin je treba upoštevati:
-
značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
-
oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
-
trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(4)
Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki so zaščitena (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani) in se na parcelah namenjeni gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves.
(5)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6)
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves:
-
v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša odprtina za prehajanje zraka in vode je 2 m (premer oziroma stranica);
-
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m.
(7)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(8)
Parkirišča namenjena javni rabi morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3 m na 4 parkirna mesta. Določba velja za parkirišča, ki so urejena na terenu.
(9)
Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Minimalni pogoji so:
-
na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in alergenih rastlin,
-
v ekološko pomembnih območjih (EPO) in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija, drugje pa je priporočljiva.
(10)
Za zasaditev živic in živih mej se uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.
(11)
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.