30. člen
(usmeritve za krajinsko območje Radensko polje)
Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve:
-
Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina.
-
Vrednosti naravnih in kulturnih prvin Radenskega polja so državnega pomena, zato je opredeljeno kot območje nacionalne prepoznavnosti. Območje je izjemno zaradi značilnega hidrološkega režima in pod vplivom vode nastalih reliefnih tvorb ter skladnosti med rabo prostora in naravnimi danostmi.
-
Radensko polje ima varstveni status krajinskega parka, naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in območja Nature 2000. Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na tem območju je potrebno upoštevati smernice – Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
-
Znotraj območja nacionalne prepoznavnosti Radensko polje se nahaja več varovanih enot: dediščinski kulturni krajini (Spodnja Slivnica – Kulturna krajina in Zagradec pri Grosupljem – Kulturna krajina Radensko polje), območja arheološke dediščine (arheološko najdišče Boštanj, arheološki območji Zavrh in Kopanj), naselbinska dediščina (vaško središče Velika Račna), območje razvalin gradu Boštanj. Upoštevati je potrebno identiteto teh območij, ohranjati vidno privlačnost ter varovati poglede na prostorske dominante in izjemne prvine krajine. Območja je potrebno urejati v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
-
Ohranja se naravne razširjenosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst v največji možni meri.
-
Ohranja in vzdržuje se naravne kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba.
-
Ohranja se mozaična struktura krajine; različna kmetijska raba, gozdne zaplate in živice, vaška naselja, ki temelji na upoštevanju funkcionalnih, oblikovnih in ekoloških načel in varovanju kulturne krajine. Pospešuje se razvoj dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejuje ali preprečuje tiste dejavnosti, ki jih načenjajo.
-
Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba in umestitev naselij v krajino (zaporedje rab prostora v ravnini: naselje - sadovnjak - kozolec - njivski svet - gozd), širitev naselij se selektivno usmerja v ureditvena območja naselij, preprečuje se zraščanje naselij ob komunikacijah.
-
Nadaljnji razvoj poselitve, turizma in rekreacije je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.