34. člen
(območja za kmetijstvo)
(1)
Predvsem kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom se bodo ohranjala kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti, hkrati pa se bodo ohranjala tudi druga kmetijska zemljišča in spodbujala kmetijsko rabo. Intenzivnost kmetijske obdelave bo različna, odvisna od pridelovalnega potenciala posameznih območij in omejitvenih dejavnikov za intenziviranje dejavnosti. Omejitveni dejavniki izhajajo predvsem iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.
(2)
Intenzivnejši kmetijski rabi bo namenjeno predvsem Grosupeljsko polje. Na drugih območjih (vzhodno obrobje Grosupeljskega polja in Žalsko Luška uvala ter zahodni del Grosupeljskega polja in Škocjansko hribovje) bodo v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti prostora, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije. Na teh območjih se bodo spodbujale tudi dopolnilne dejavnosti, kot so predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, čebelarstvo, predelava lesa, kmečki turizem.
(3)
Na območjih z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami z vidika kulturne krajine (Radensko polje, Lučki dol) in ohranjanja narave (Bičje) se bo spodbujalo tradicionalno kmetijsko prakso in omejevalo preveliko specializacijo in intenzifikacijo.
(4)
Na območjih, kjer bi zaraščanje pomenilo izgubo prepoznavnih kulturnih sestavin krajine (predvsem Bičje, Radensko polje, Lučki dol, območja zaselkov Ilove gore), se bo spodbujalo tradicionalno kmetijsko rabo in zaustavljalo nadaljnje zaraščanje.
(5)
Posegi na območjih, ki mejijo na najboljša kmetijska zemljišča naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo nanje. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin je možno zagotoviti predvsem na površinah v zaraščanju.