74. člen
(pomožni objekti)
(1)
Za gradnjo pomožnih objektov, ne glede na zahtevnost, se upošteva zakonske in podzakonske predpise. Pomožni objekti, ne glede na zahtevnost, se lahko gradijo v skladu z namensko rabo oziroma, kjer niso izrecno prepovedani.
(2)
Oblikovani morajo biti skladno z oblikovalskimi določili in gradbenimi materiali tega odloka.
(3)
Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
(4)
Pri prizidkih ali na samostojnih objektih v strmem terenu je dopustna izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe (streha pokrita z vegetacijskih slojem).
(5)
Za gradnjo vseh pomožnih objektov, umeščenih v varovalnem pasu okoljske infrastrukture, je obvezno soglasje upravljavca okoljske infrastrukture.
(1)
Pomožne objekte za lastne potrebe, medsosedske ograje in škarpe, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot enostavni ali nezahtevni objekti, je dovoljeno graditi na zemljiščih namenjenih gradnji, ki pripadajo legalno zgrajenim stanovanjskim objektom, h katerim se gradijo.
(2)
Za pomožne objekte za lastne potrebe, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot enostavni ali nezahtevni objekti, se dopušča svobodnejše oblikovanje, kot je to določeno za posamezne enote namenske rabe, in sicer: tlorisni gabarit podolgovat, z razmerjem stranic 1:1,2 do 2, streha simetrična dvokapnica v naklonu od 20° do 45°. Potrebno je upoštevati tudi splošna določila za oblikovanje objektov.
(3)
Dopušča se kompozicijsko združevanje več različnih pomožnih objektov za lastne potrebe v gruče ali vrste, ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih predpisov, ki urejajo to področje. Različni pomožni objekti za lastne potrebe, ki se kompozicijsko združujejo morajo imeti konstrukcijsko samostojne elemente, da je možno ugotavljanje največje velikosti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. Kompozicijsko se lahko združuje največ tri različne pomožne objekte za lastne potrebe oziroma skupne zazidane površine do 60 m2.
(4)
Zimskih vrtov (steklenjakov) ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(5)
Ute oziroma senčnice morajo biti lesene. Dopušča se šotorasta (večkapna) streha. Zaščitna sredstva za les morajo biti brezbarvna ali enaka kot na sosednjih objektih.
(6)
Za utrjene dovozne poti, opredeljene kot nezahtevni objekti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ne velja določilo prvega odstavka tega člena o dopustnosti gradnje zgolj na zemljiščih namenjenih gradnji, ki pripadajo legalno zgrajenim stanovanjskim objektom. Utrjene dovozne poti se lahko gradi izven zemljišč namenjenih gradnji v skladu z določili za posamezne namenske rabe in splošnimi določili odloka.
(7)
Pri ograjevanju parcel v naselju je potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje. Vrste ograj in materiali morajo biti v naseljih čim bolj enotni. Ograje se lahko gradijo v leseni, kovinski in žičnati izvedbi, lahko pa se kombinirajo tudi s kamnito izvedbo. Betonski zidovi kot samostojne ograje niso dovoljeni.
(8)
Medsosedske transparentne ograje (žične ali kovinske) so lahko največje višine 1,8 m. Če je medsosedska ograja polna – netransparentna (lesena, kamnita, kovinska) je lahko njena višina največ 1,4 m.
(9)
V ureditveni enoti Cv so dopustne le žične ali lesene ograje največje višine 1,2 m. Kadar mejijo na javne površine, so lahko le v liniji z obstoječimi objekti.
(10)
Na zemljiških parcelah namenjenih gradnji, ki pripadajo legalno zgrajenim objektom za opravljanje dejavnosti (proizvodne (predelovalne) dejavnosti, dejavnosti drobnega gospodarstva, trgovske in posebne storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, storitvene in poslovne dejavnosti itd.) je dopustna postavitev transparentne žičnate ograje največje višine 2,2 m, zaradi zaščite poslovnega objekta.
(11)
V enoti SKvr je dopustno ograjevanje le za potrebe kmetijstva. Dopustne so žične in lesene ograje največje višine 1,5 m.
(12)
Protihrupne ograje se lahko gradijo v območju stavbnih zemljišč, ki neposredno mejijo na ureditveni enoti PC in PŽ oziroma ob objektih, v katerih se izvaja proizvodna dejavnost, dejavnosti drobnega gospodarstva ter posebne storitvene dejavnosti, če raven hrupa presega predpisano stopnjo, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje. Poročilo o izvedenih meritvah je obvezna priloga za pridobitev soglasja upravljavca ceste oziroma železnice ter za pridobitev upravnega dovoljenja. Največja višina protihrupne ograje je 2,5 m. Betonske protihrupne ograje niso dopustne. Določila v tem odstavku ne veljajo za protihrupne ograje, ki se izvajajo v okviru avtoceste.
(13)
Ograje ter vstopna in uvozna vrata ne smejo poslabšati prometne varnosti in se morajo obvezno odpirati proti zemljišču namenjenem gradnji oziroma vzporedno s cesto. V križiščih in na ostalih priključkih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
(14)
Zasaditve živih mej ne smejo poslabševati prometne varnosti in ovirati preglednega trikotnika v križišču. Od parcelne meje morajo biti obvezno odmaknjene toliko, da je mogoče nemoteno vzdrževanje.
(1)
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v enotah SK, SKvr, Cv, A, Ak in IK ali v grajenem območju kmetije. Če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine gradnja pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta ni možna, se gradnja tovrstnega pomožnega objekta izjemoma dopušča v pogojno zazidljivem območju kmetije. Za gradnjo pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta v pogojno zazidljivem območju kmetije, je potrebno predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, ki utemeljuje nujnost gradnje takšnega objekta.
(2)
Kompozicijsko združevanje kmetijsko-gozdarskih objektov v gruče ali vrste ni dovoljeno.
(3)
V ureditvenih enotah Cv in IK morajo biti stolpni silosi postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
(4)
Pomožni objekti, kot so gnojišča ali zbiralniki gnojnice morajo biti ozelenjeni z živimi mejami in locirani tako, da emisije čim manj vplivajo na okolico.
(5)
Pri oblikovanju čebelnjakov je potrebno upoštevati tradicionalno zasnovo kranjskega čebelnjaka. Čebelnjaki morajo biti pravokotne oblike in imeti dvokapno streho. Dopušča se drugačna razmerja stranic, kot so določena s splošnimi določili odloka. Dopušča se naklon strehe od 20° do 45°, sleme strehe je lahko zamaknjeno iz osrednje osi daljše stranice oziroma je sleme poravnano s čelno fasado čebelnjaka. V primeru, da je sleme poravnano s čelno fasado čebelnjaka, mora biti prostor med panji in napuščem zaprt z opažem, ki je speljan v loku.
(1)
Objekti, ki so v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi, opredeljeni kot začasni objekti, se lahko izvedejo pod pogoji, navedenimi v tem odloku in ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih predpisov, ki urejajo to področje.
(2)
Začasne objekte sezonskega turističnega značaja (kiosk) je dovoljeno postavljati v ureditvenih enotah CU, Cs, Cos, CD, SK, BT, ZS, ZP. Postavijo se lahko na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne ovirajo prometa, omogočajo vzdrževanje komunalnih ter prometnih objektov in naprav. Ti objekti se lahko priključijo na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. Lokacijo potrdi pristojna občinska služba za urejanje prostora.
(3)
Postavitev začasnih objektov za skladiščenje in gostinskih vrtov (začasnih objektov za opravljanje gostinske dejavnosti), je dovoljeno na zemljiških parcelah, ki pripadajo legalno zgrajenim objektom za opravljanje dejavnosti.
(4)
Kot začasni objekt za skladiščenje se ob legalno zgrajeni stavbi za opravljanje dejavnosti, lahko postavi tudi pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(5)
Začasni objekti za skladiščenje ne smejo biti namenjeni skladiščenju nevarnih kemikalij ali drugih nevarnih snovi, ki jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo kemikalije, ali druge nevarne snovi.
(6)
Drugi začasni objekti, ki so določeni v skladu z zakonskimi in podzakonskimi prepisi in so namenjeni za prireditve se lahko postavljajo v skladu s splošnimi določili tega odloka, za čas trajanja prireditev, promocije ali predstavitve, vendar največ za 30 dni, razen športnih igrišč z napihljivo konstrukcijo, ki se lahko postavijo za 6 mesecev. Lokacijo potrdi pristojna občinska služba za urejanje prostora.
(7)
Kompozicijsko združevanje začasnih objektov v gruče ali vrste ni dovoljeno.
(1)
Pomožne obrambne objekte in vadbene objekte, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju je dovoljeno graditi na površinah, ki so s prostorskimi akti namenjeni za ta namen.
(2)
Urbana oprema mora biti locirana tako, da ne ovira funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastira značilnih pogledov in preglednega trikotnika ter ne ovira vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(3)
Postavitev večnamenskega kioska (za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov, živil itd.) do največje površine 30 m2 BTPS je dovoljena na javnih površinah v ureditvenih enotah CU, Cs, Cos, CD, SK, ZS. Postavi se lahko na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je možno organizirati parkirne površine. Objekt mora biti postavljen tako, da ne ovira prometa in vzdrževanje komunalnih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter naprav. Ti objekti se lahko priključijo na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. Lokacijo potrdi pristojna občinska služba za urejanje prostora.
(4)
Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem so dopustni v območju stavbnih zemljišč razen športnega strelišča in vzletišča, ki sta dopustna v ureditvenih enotah ZS in BT, pri čemer morata izpolnjevati pogoje varovanja zdravja.
(5)
Dovoljena je postavitev solarnih modulov na strehah objektov tako, da ne presegajo višine slemena objekta in ne odstopajo od površine strešne plošče za več kot 50 cm.