1. Vsaka članica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da materinstvo ni vir diskriminacije pri zaposlitvi, vključno – ne glede na prvi odstavek 2. člena – z dostopnostjo zaposlitve.
2. Ukrepi iz prejšnjega odstavka prepovedujejo zahtevo za preizkus nosečnosti ali potrdilo o takem preizkusu od ženske, ki se prijavlja na delovno mesto, razen kadar to zahtevajo notranja zakonodaja ali predpisi v zvezi z delom, ki:
(a)
je po notranji zakonodaji ali predpisih prepovedano ali omejeno za nosečnice ali ženske, ki negujejo otroka, ali
(b)
pomeni večje tveganje za zdravje ženske in otroka.