8. člen
(postopek za določitev meril za prenehanje statusa odpadka v vsakem primeru posebej)
(1)
Odpadkom preneha status odpadka po končanju recikliranja ali drugačne predelave, in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja varstvo okolja, ter merila na podlagi teh pogojev, pri čemer se v primeru, ko merila niso določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, ali na podlagi izvedbenega predpisa Evropske unije, določijo za vsak primer predelave odpadkov v predelano snov ali predmet posebej. Pogoj, da za predelano snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje, se dokazuje s pogodbo, pismom o nameri, naročilom, računom ali drugim dokazilom o uporabi predelane snovi ali predmeta, razen ko predelovalec odpadkov predelano snov ali predmet uporabi sam.
(2)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, poleg vsebine iz 41. člena te uredbe, za vsak primer predelave odpadkov in za vsako predelano snov ali predmet določi merila za prenehanje statusa odpadka po postopku v skladu zakonom, ki ureja varstvo okolja, in v skladu s tem členom.
(3)
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe poleg ostalih meril iz prejšnjega odstavka določi tudi nabor onesnaževal in dopustne vsebnosti teh onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta, če bosta uporabljena v zunanjem okolju in izpostavljena atmosferskim vplivom ter imata lastnost izluževanja.
(4)
Analizo izlužkov iz prejšnjega odstavka na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe izdela oseba z akreditacijo po SIST EN ISO/IEC 17025 na podlagi analize izlužkov izhodiščnih parametrov ali izhodiščnih in dodatnih izhodiščnih parametrov, določenih v Prilogi 5, ki je kot priloga sestavni del te uredbe, ter v skladu z navodili za določitev onesnaževal, ki so določene v Prilogi 5 te uredbe.
(5)
Za spremljanje izlužkov onesnaževal za čas nameščanja ali vgradnje hidravlično vezane predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje ali hidravlično nevezane predelane snovi ali predmeta, ki ga vgrajuje predelovalec odpadkov sam, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe na podlagi predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta določi obveznost izvajanja analiz izlužkov enkrat letno.
(6)
Če se v primeru iz prejšnjega odstavka v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 5.000 ton predelane snovi ali predmeta, je treba za vsakih nadaljnjih 5.000 ton nameščene ali vgrajene predelane snovi ali predmeta izdelati še po eno analizo izlužka. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru, da se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 60.000 ton predelane snovi ali predmeta, izdela največ 12 analiz izlužka letno, pri čemer se analize enakomerno razporedijo čez koledarsko leto. Vzorčenje predelane snovi ali predmeta za namen izdelave analize izlužkov se izvede po začetku nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje, in sicer na lokaciji nameščanja ali vgradnje po 48 urah po izvedenem nameščanju ali vgradnji predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Če analiza izlužkov iz prejšnjega stavka pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene, mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja prenehati nameščanje ali vgradnjo predelane snovi ali predmeta. O tem mora nemudoma obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, ter iz zunanjega okolja takoj odstraniti del predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal.
(7)
Predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje izdela oseba iz četrtega odstavka tega člena na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe. Če oseba iz četrtega odstavka tega člena na podlagi analize izlužkov ugotovi, da posamezni parameter onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe, lahko predlaga opustitev spremljanja vsebnosti določenih onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta. Če nobeden od parametrov onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe, pa lahko namesto predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta izdela mnenje, v katerem navede in utemelji, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno.
(8)
Analiza izlužkov iz četrtega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena morata biti priložena vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
(9)
Predelovalec lahko proda ali preda predelano snov ali predmet, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena in gre za hidravlično nevezano snov ali predmet novemu lastniku le v primeru, če iz analize izlužka iz četrtega odstavka tega člena in mnenja iz šestega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.
(10)
Predelovalec lahko predelano snov ali predmet, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena in gre za hidravlično vezano snov ali predmet, proda ali preda novemu lastniku le, če iz analize izlužka iz četrtega odstavka tega člena in mnenja iz šestega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.
(11)
V primeru iz devetega in prejšnjega odstavka tega člena mora predelovalec odpadkov novemu lastniku predati tudi kopijo okoljevarstvenega dovoljenja, v katerem je določeno območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in na katerem je dopustna vgradnja predelane snovi ali predmeta, skupaj s kopijo analize izlužka in mnenja.
(12)
V primeru iz devetega in desetega odstavka tega člena mora analize izlužkov predelane snovi ali predmeta zagotavljati predelovalec odpadkov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe četrtega do šestega odstavka tega člena in Priloge 5 te uredbe.
(13)
Če predelovalec proda ali preda predelano snov ali predmet v skladu s prejšnjim odstavkom, novemu lastniku ni treba izvajati analize izlužkov vgrajene predelane snovi ali predmeta iz četrtega odstavka tega člena.
(14)
Na območjih, ki so s predpisom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) določena kot degradirano okolje, se lahko v zunanje okolje namešča ali vgrajuje predelane snovi in predmete le v primeru, če takšno nameščanje ali vgradnja predstavlja ukrep za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja, določen s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na tem območju, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pripravita Vlada in občina, na območju katere se nahaja degradirano območje. V primeru iz prejšnjega stavka je za onesnaževala iz Priloge 5 te uredbe, zaradi katerih je območje določeno kot degradirano, potrebno izvajati analizo izlužkov iz četrtega odstavka tega člena ne glede na to, ali presegajo ali ne presegajo 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz Priloge 5 te uredbe.