83. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1)
Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(2)
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Celovitost kulturne dediščine se ohranja tako, da se objekti ustrezno umeščajo ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine so obvezni ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajnih ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4)
Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, tako da čez objekte in območja kulturne dediščine praviloma ne potekajo gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne urejajo deponije viškov materialov in podobno.
(5)
Ne glede na druge določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne vzdrževanje obstoječih objektov in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov. Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave objektov, rekonstrukcije in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave ali nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnost,i zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki velja za ta objekt ali območje.
(6)
Ne glede na druge določbe odloka velja, da na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z varstvenim režimom.
(7)
Odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(8)
Za posege na območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja.
(9)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali v EUP, kjer se nahaja registrirano arheološko najdišče, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(10)
Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(11)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(12)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine.
(13)
Za registrirano kulturno dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(14)
Za stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
-
gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
-
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
-
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15)
Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
-
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
-
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
-
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
-
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(16)
Za vrtnoarhitekturno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
-
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
-
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno),
-
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
-
podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
-
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno),
-
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
-
posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno).
(17)
Za memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
avtentičnost lokacije,
-
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
-
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(18)
Za drugo dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
-
materialna substanca, ki je še ohranjena,
-
lokacija in prostorska pojavnost,
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(19)
Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(20)
Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dopustno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(21)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(22)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, na katerih se bodo izvajala zemeljska dela in opravljal strokovni nadzor nad posegi.
(23)
Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in v drugih uradnih evidencah.
(24)
Če se v nadaljnjih postopkih izvajanja OPN izkaže, da je za posamezne načrtovane prostorske ureditve in druge posege v prostor potrebna presoja vplivov na okolje, je za območje posega na območjih izven registriranih arheoloških najdišč, kjer arheološki potencial še ni znan, treba izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala zemljišč. Rezultati predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala zemljišč morajo biti upoštevani v OPPN, če pa se gradnja izvaja na podlagi OPN, morajo biti upoštevani v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.