Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 4 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava

V 79. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:

Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo oznak K1 in K2.

Dovoljena namembnost: kmetijske dejavnosti.

Dovoljeni objekti in posegi v prostor:

agrarne operacije, razen osuševanja. V sklopu zahtevne agromelioracije je na podlagi odločbe ministrstva dopustna gradnja podpornih zidov za potrebe izdelave teras;

začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:

ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve,

ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih;

površine do vključno:

150 m² za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode,

50 m² za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu;

površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m², vendar ne večjo od 150 m². Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine:

12711 stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m²;

12712 stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m², staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m², ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m² in pokrita krmišča površine do 100 m²;

12713 stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m²;

12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m²;

12520 rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m²;

21520 jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti: na kmetijskih zemljiščih dovoljeni le jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi. Treba je pridobiti pozitivno mnenje ZRSVN, če se poseg nahaja na: naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih ali posebnih varstvenih območjih;

24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m² (npr. ptičja opazovalnica);

24202 drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m³, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m² (npr. lovska preža);

23020 elektrarne in drugi energetski objekti: le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), na način, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša, ob upoštevanju pogojev iz zakona o kmetijskih zemljiščih. Naprav se ne umešča na naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja ali posebna varstvena območja;

pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče). Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema se lahko uporablja le v kmetijske namene.

Objekti iz točke 3.4. in 3.5. tretjega odstavka tega člena ter prve, druge, tretje, četrte, pete in osme alinee točke 3.6. tretjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Te objekte je dovoljeno postaviti le investitorju, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi s področja kmetijstva. Investitor mora ob vlogi za pridobitev mnenja o skladnosti s prostorskim aktom predložiti mnenje kmetijske svetovalne službe in dokazilo o obstoječem kmetijskem gospodarstvu za katerega so namenjeni ti objekti. Investitor mora izkazati potrebo za postavitev objektov na kmetijskih zemljiščih, pri čemer mora utemeljiti in upravičiti, zakaj namerava postaviti objekt na kmetijskem zemljišču. Objekti morajo biti umeščeni na obrobje zaokroženih obdelovalnih površin slabše kvalitete, neposredno ob oziroma čim bližje dostopni poti, v kolikor pa to ni možno, pa na lokaciji, ki najmanj posega, obremenjuje in degradira nepremičnino, na kateri je postavljen. Objekti morajo biti grajeni z materiali, ki so krajevno značilni in ne smejo biti krajinsko izpostavljeni oziroma v veduti objektov kulturne dediščine in če je le mogoče izven območij varovanja.

Na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko priključujejo le nezahtevni kmetijski objekti, ki za svoje normalno obratovanje priključke nujno potrebujejo. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo se ne šteje kot opremljanje zemljišč za gradnjo.

Stavbe iz tretjega odstavka tega člena se lahko postavljajo na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena samo pod pogoji tega člena v soglasju oziroma s pozitivnim mnenjem občine.

Za postavitev objektov iz tretjega odstavka tega člena mora investitor na Občini Vipava pridobi lokacijsko informacijo iz katere izhaja, ali je postavitev tovrstnega objekta dopustna.

Spremembe namembnosti, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje enostavnih in nezahtevnih kmetijskih objektov grajenih na kmetijskem zemljišču niso mogoče. Tem objektom tudi ni mogoče določati stavbnih zemljišč.

V primeru, da nastopijo razlogi za odstranitev objekta, mora investitor objekt odstraniti na lastne stroške v roku 6 mesecev od ugotovitve nastopa razloga za odstranitev objekta in na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje, skladno z veljavno zakonodajo in veljavnimi postopki gradbene in kmetijske inšpekcije. Če v danem roku investitor objekta ne odstrani, lahko to stori na njegove stroške tretja oseba. O odstranitvi objekta mora investitor obvestiti Občino Vipava. V primeru, da je objekt odstranjen, soglasje, ki ga je Občina Vipava izdala za odstranjeni objekt, preneha veljati. Za postavitev novega objekta mora investitor vložiti novo vlogo. Razlogi za odstranitev objekta nastopijo v primeru:

da se postavljeni objekt deloma ali v celoti ne uporablja za dopustne namene, za katere je bil zgrajen;

opustitve obdelovanja kmetijskih površin, za potrebe katerih je bil objekt zgrajen;

spremembe lastnika oziroma zakupnika nepremičnine, na kateri stoji objekt, če novi lastnik oziroma zakupnik ne izpolnjuje pogojev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih;

da lastnik oziroma zakupnik obdelovalnih kmetijskih površin, katerim zgrajeni objekti oziroma posegi služijo, ne izpolnjuje več pogojev, ki jih predvideva Zakon o kmetijskih zemljiščih.«.