»111. člen
(območje vrtnoarhitekturne in druge KD)
»(1)
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino velja varstveni režim s katerim se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
-
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
-
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
-
podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
-
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
-
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(2)
V drevoredih se ohranja:
-
zgodovinska zasnova (dolžina, oblika, struktura, urejenost, vrstna sestava),
-
podoba v širšem prostoru in odnos z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe in značilne, zgodovinsko pogojene umeščenosti v prostor, preprečevanje vnašanja prvin, ki niso v skladu z zasnovo),
-
drevesa - vključno s koreninami, deblom in krošnjami (preprečevanje posegov, ki lahko kvarno vplivajo na vitalnost dreves in njihovo podobo),
-
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj dreves (preprečevanje posegov ki ogrožajo rastiščne razmere, omejevanje motornega prometa).
(3)
Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
-
materialna substanca, ki je še ohranjena,
-
lokacija in prostorska pojavnost,
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.«.