Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK)

Upravičenec do nadomestila za oteženo rabo lahko zahteva nadomestilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec zahteva nadomestilo pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, za katero se uveljavlja nadomestilo, oziroma njegov pretežni del.

Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:

Če pravico do nadomestila za oteženo rabo zahteva oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, in ta okoliščina ni razvidna iz uradnih evidenc, zahtevi priloži tudi fotokopijo najemne oziroma zakupne pogodbe.

Višina nadomestila se določi ob upoštevanju obsega posega na zemljišču, bonitete zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, in vrste dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč, na podlagi metodologije iz 40. člena tega zakona.

Nadomestilo se odmeri za preteklo koledarsko leto, za število dni, ko je bila otežena redna raba zemljišča. Nadomestilo pripada upravičencem največ za obdobje 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje njegovo redno rabo. Če se upravičenec do nadomestila med koledarskim letom spremeni, je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na trajanje njegovega upravičenja v koledarskem letu.

Nadomestilo se izplača na podlagi dokončne odločbe upravne enote na transakcijski račun upravičenca. Nadomestilo upravičencu izplača uprava.

Sredstva za izplačilo nadomestila se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

V postopku za določitev nadomestila se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.

Ne glede na peti odstavek tega člena se nadomestilo upravičencem izplača tudi za obdobje po 24 mesecih od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje njegovo redno rabo, če ukrep iz prvega odstavka 37. člena tega zakona na določenem območju z omejitvami oziroma delu območja preneha veljati, postopek za ustanovitev služnosti v javno korist iz 43. oziroma 44. člena tega zakona pa še ni zaključen.