266. člen
(ureditev okolice objekta)
Pohodne površine okrog zidanic naj bodo utrjene s kamni položenimi na zemljo ali ilovico. Kjer so tla kamnita, utrjevanje ni potrebno. Zunanje stopnice na kamnitih tleh naj se uklešejo v skalo in po potrebi dopolnijo s posameznimi kamni. V kolikor je potrebno stopnišče utrditi z betonom, naj bo ta uporabljen kot nosilna konstrukcija, stopnice pa naj bodo iz celih kosov kamna.
Pred zidanico je možno urediti prostor za posedanje in obedovanje, ki je lahko obdan z brajdo, ali nadkrit s pergolo po kateri raste trta.
Potrebno je ohranjati kvalitetno tradicionalno zelenje. Vse ozelenitve in zasaditve dreves ter grmovnic morajo biti avtohtonega izvora (visokodebelno sadno drevje, lipe, orehi, španski bezeg, snežene kepe, vrtnice plezalke, leska, brin in izjemoma tuja thuja – posamično, kot poseben poudarek …). Zasaditev smrek in drugih za tradicionalno vinogradniško okolje netipičnih drevesnih in grmovnih vrst ni dovoljena.
Morebitni oporni zidovi se izvedejo v kamnu, položenem na tradicionalen način (daljše stranice ležijo vodoravno; tako imenovani kiklopski zidovi niso dovoljeni). Visoki so lahko do 1,5 m. Oporni zid visok do 1 m mora biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjen najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, mora biti pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. V primeru višjega opornega zidu, mora biti odmik najmanj 1,5 m, v primeru manjšega odmika se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Oporne zidove se sme uporabiti le v primeru, da zavarovanje brežine ni možno na drugačen način.
Izjemo glede ograj predstavljajo tehnični in raziskovalni objekti, pri katerih je možno postavljati takšne vrste ograj, ki zagotavljajo varnost. Ne glede na to morajo biti v okolju čim manj opazne (zelene ipd.).