184. člen
(ureditev okolice objekta)
(1)
Višinska kota zemljišča
Višinska kota zemljišča praviloma ne sme biti nižja od javne ceste na katero zemljišče meji.
(2)
Uvozi in parkiranje
Uvoz z javne ceste na dvorišče se uredi skozi presledek v stavbnem nizu, z javne stranske ceste, ali s pomočjo uvoza skozi pritličje trške stavbe; tak uvoz ima na ulični strani praviloma vrata. V okviru gradbenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe programov v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih in vkopanih garažah; pri slednjih se glede odmikov od parcelne meje upoštevajo tisti, ki veljajo za ostale objekte. Pri določanju števila parkirnih mest se upošteva veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti. V trškem jedru naselja, kjer prostora za parkirišča primanjkuje, je možno ob ustreznem dogovoru z upraviteljem zagotoviti parkiranje tudi na javnih parkiriščih.
(3)
Ureditev poljavnih in zasebnih površin
Funkcija in ureditev zunanjih prostorov okrog obravnavanih objektov mora biti takšna, da je pol-javni prostor (izraz je uporabljen v smislu mentalnega dojemanja in ni povezan z lastništvom) med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugim javnim prostorom obravnavan drugače (reprezentančno) kot prostor znotraj gradbene parcele.
Če obsega poljavni prostor manj kot 1,5 m širok pas ob ulici ali trgu, ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu; v tem primeru izvedba ograj med poljavnim in javnim prostorom ni dovoljena. Če je poljavni prostor širši od 2 m, ga je treba oblikovati z upoštevanjem enovitega principa urejanja stavbnega niza, ulice, trga ali zaključene skupine objektov (kvalitetne okrasne zelenice, ograje iz kovanega železa, tlakovanje …).
Zasebni površine v notranjosti gradbenih parcel se uredijo v skladu s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst) se uredi v stavbah oziroma internih (zaprtih) dvoriščih.
(4)
Ozelenitev
Za ozelenitev se uporablja avtohtono zelenje (visokodebelno sadno drevje, lipa, pušpan, vrtnice, snežene kepe, španski bezeg, tradicionalne lončnice za okrasitev oken, balkonov in poljavnih uličnih prostorov ipd.). Saditev pritlikavega sadnega drevja ni primerna za ozelenitev poljavnega prostora.
Dovoljeno je zasaditi thuje kot poseben poudarek v okviru posameznih ambientov.
(5)
Ograje
Ograje za sklenitev stavbnega niza trških stavb ob ulici trgu ali drugem javnem prostoru so lahko visoke od 1,7–2,2 m in narejene iz kovanega železa (možna je kombinacija s kamnitim ali zidanim in ometanim parapetom), lahko so sezidane iz kamna, ali narejene kot navaden ometan zid. Kamniti zidovi in parapeti morajo biti narejeni iz domačih vrst kamna položenih na tradicionalen način: kamni smejo biti le grobo obdelani, daljša stranica kamnov mora ležati vodoravno z minimalnimi fugami. Med soseske ograje znotraj gradbenih enot trškega dela naselja so lahko visoke do 2,2 m (glej tudi predhodno točko: »Lega objektov«).
Ograje ob ulicah, ki nimajo sklenjene pozidave, se do prenove z oblikovanjem (značilnega trškega) uličnega niza lahko ohranjajo obstoječe nižje ograje (dotrajane obstoječe ograje se lahko nadomestijo z novimi).