249. člen
(velikost in zmogljivost objektov)
(1)
Stanovanjske stavbe
Osnovni, največji volumen stanovanjskega objekta mora imeti vzdolžen tloris razmerja 1: (najmanj) 1,5 z največjo dovoljeno širino 9 m; potrebne večje površine naj se dosežejo z združevanjem več manjših volumnov.
Višina stanovanjskih objektov ne sme presegati kleti (ki naj bo v celoti ali delno zasuta – slednje v primeru nagnjenega terena) s pritličjem in mansardo. Kolenčni zid mansarde ne sme biti višji od 80 cm vključno s kapno lego. Kolenčni zidovi niso dovoljeni v primerih, ko klet ni v celoti vkopana. Na nagnjenem terenu je lahko klet (ki je lahko tudi bivalna) vkopana le delno, vendar mora biti vsaj ena stranica objekta popolnoma zasuta. V primeru objekta, ki ima celo klet zasuto, je lahko izvedeno tako imenovano visoko pritličje; vidni del kleti v takem primeru ne sme presegati višine 70 cm.
(2)
Kmetijski gospodarski objekti
Samostojno stoječi kmečki gospodarski objekti morajo imeti vzdolžen tloris (1: najmanj 1,5). Največja širina kmetijskih gospodarskih objektov je 10 m. Možno je graditi tudi velike, sodobne kmetijske objekte z odstopanji pri predpisanih tlorisnih razmerjih in dovoljenih širinah na osnovi predhodne preveritve primernih prostorskih kapacitet parcele in ustrezne umeščenosti objekta v naselje in krajino.
Različne kmečke gospodarske objekte je možno združevati tudi pod eno streho z vzdolžnim tlorisom (1: najmanj 2). V okviru kmečkih gospodarskih objektov je možno izvajati tudi velike nadstrešnice, kot podaljšek ene strešine kmečkega gospodarskega objekta za raztovarjanje sena in drugih poljščin; skupna širina tlorisne površine pod nadstrešnico in tlorisne površine osnovnega volumna katerega streha je podaljšana, lahko v tem primeru presega 10 m.
Kmetijski objekti so lahko enonadstropni (»toplar«, skedenj ipd.), kolikor vse etaže služijo kmetijskim namenom. Največja višina kmetijskih objektov je 6 m do kapne lege. Velike kleti za vinogradniško in sadjarsko dejavnost se gradijo pod pogoji kot za EUP z oznako »VI«.
(3)
Objekti za kmetijske dopolnilne dejavnosti in poslovne namene
Ti objekti se gradijo pod enakimi pogoji kot stanovanjske stavbe s tem, da je največja dovoljena širina tlorisa osnovnega volumna 10 m. Gostinski in turistični objekti ter objekti, ki služijo kulturi, šolanju, vzgoji in terapevtskim namenom, so lahko tudi enonadstropni; enonadstropne stavbe morajo imeti kleti v celoti vkopane. Skladiščni objekti so lahko od kote pritličja do kapne lege visoki tudi 5 m pod pogojem, da so leseni, brez kolenčnega zidu in nepodkleteni.
(4)
Majhni objekti in urbana oprema
Majhni pritlični objekti, s tlorisno površino do 30 m2, kot so na primer garaže, drvarnice, ute … so lahko grajeni v poljubnem tlorisnem razmerju.
Urbana oprema kot na primer luči javne razsvetljave, klopi, oglasne deske … mora biti glede velikosti prilagojena drobnemu vaškemu merilu (npr. luči javne razsvetljave morajo biti na nižjih drogovih).
(5)
Tehnični objekti
Stavbe, namenjene javni infrastrukturi, meritvam in raziskavam so dimenzionirane z upoštevanjem tehnologije dejavnosti, katerim so namenjene.
(6)
Drugi objekti
Izjemo pri upoštevanju pogojev glede velikosti so objekti kulturne dediščine; zanje veljajo kulturo-varstveni pogoji.
Objekti namenjeni raziskovanju, infrastrukturi, športu in rekreaciji so lahko dimenzionirani v skladu s potrebami, ravno tako tudi sakralni objekti, mrliške vežice ipd. V primeru, da tlorisna površina pritličja takšnega objekta presega 100 m2, je potrebno pripraviti študijo z idejno zasnova, ki se potrdi na občinskem svetu s sklepom.