288. člen
(prometna infrastruktura)
(1)
Splošno
Na celotnem območju občine je dovoljena izvedba novih državnih cest oz. njihovih delov ter občinskih oz. lokalnih osnovnih in dovoznih cest. Načrtovane nove cestne povezave so prikazane v grafičnem delu OPN kot osi z varovalnimi koridorji (Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture). V primeru načrtovanih cest so po pripravi podrobnejše dokumentacije možna odstopanja od tras prikazanih v OPN. Kolikor je za določeno območje predvidena izdelava OPPN, se cestno omrežje znotraj tega območja določi z OPPN.
V varovalnih koridorjih ob trasah načrtovanih cest (prikazanih v grafičnem delu OPN) ni dovoljena gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter javnega komunalnega omrežja); le-ti pri državnih cestah znašajo 15 m na vsako stran osi ceste, pri lokalnih osnovnih cestah 10 m na vsako stran osi ceste, pri lokalnih dovoznih cestah pa 5 m na vsako stran osi ceste. Pri obstoječih objektih znotraj omenjenih koridorjev je ob soglasju upravljalca načrtovane ceste možno rekonstruiranje (brez prizidkov), vzdrževanje, sprememba namembnosti in odstranitev – vse v skladu s PIP konkretne EUP/PEUP.
Gradnja objektov mora biti izvedena tako, da ne omejuje preglednosti v križiščih.
Pri izdelavi projektne dokumentacije za javne ceste je pri njihovem poteku skozi ožine med objekti možno korigirati os ceste ali rušiti del objekta za lažjo izvedbo ceste.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju objektov na kategorizirane ceste. Priključevanje mora biti izvedeno tako, da se ne poškoduje cestnega telesa.
Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na državne (regionalne) ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov si je vsak investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne državne službe na projektno dokumentacijo, za priključevanje na občinske ceste pa dovoljenje občinske uprave.
Pozornost je potrebno posvetiti tudi reševanju kolesarskega in peš prometa ob regionalnih in pomembnejših lokalnih cestah. Elemente za pločnike in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.
Avtobusna postajališča je potrebno predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi.
Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je potrebno speljati tako, da ne bodo tekle na cesto in na njej celo zastajale, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč.
Zaradi obcestnih ureditev (avtobusna postajališča, hodniki za pešce, priključki in parkirni prostori) odvodnjavanje ceste ne sme biti ovirano, zato mora investitor urediti odvodnjavanje vseh načrtovanih posegov in ureditev po predpisih.
V projektih, ki kakorkoli tangirajo cestno telo, morajo biti prikazane vse tangence komunalne infrastrukture s kategorizirano cesto.
V okviru gradbene enote za javno cesto oziroma cestnega telesa je potrebno določiti tudi koridorje za preostalo javno infrastrukturno omrežje.
(2)
Potrebno število parkirnih mest za različne vrste dejavnosti
Pri poslovnih in drugih objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi. V kolikor predpisi ne določajo drugače, se je pri določanju št. parkirnih prostorov potrebno ravnati po določilih navedenih v nadaljevanju teksta.
Stanovanjska poslopja (1 do 2 PM/enoto):
-
enodružinske hiše: 1 do 1,5 PM/en.,
-
večdružinske hiše in druga poslopja s stanovanji: 1 do 1,5 PM/en.,
-
poslopja s starimi stanovanji: 0,5 PM/enoto,
-
vikendi in počitniške hiše: 1 PM/enoto,
-
mladinski in otroški domovi: 1 PM/10–20 postelj; min. 2PM,
-
študentski domovi: 1 PM/2 posteIji,
-
domovi za ostarele: 1 PM/5–8 postelj; min. 3 PM.
Pisarniški in upravni prostori:
-
pisarniški in upravni prostori– splošno: 1 PM/30–40 m2 netto pov., in
-
prostori organov s številnim obiskom: 1 PM/20–30 m2 netto pov.; min. 3PM.
Prodajni prostori:
-
trgovine, trgovske hiše: 1 PM/30–40 m2 koristne prod. pov.; min. 2 PM/objekt,
-
trgovine in trgovske hiše z malini obiskom: 1 PM/50 m koristne prod. pov. in
-
prodajni sejmi: 1 PM/10–20 m2 kor. prod. pov.
Prireditveni prostori, cerkve:
-
gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane: 1 PM/5 sedežev,
-
kino, šolske dvorane, predavalnice: 1 PM/5–10 sedežev,
-
večje (pomembnejše) cerkve: 1 PM/10–20 sedežev in
-
manjše cerkve: 1 PM/20–30 sedežev.
Športne naprave:
-
športni objekti namenjeni vajam brez obiskovalcev: 1 PM/250 m2 pov.,
-
športni stadioni s prostorom za obiskovalce: 1 PM/250 m2 pov.+1 PM/10–15 prostorov za obiskovalce,
-
športne dvorane brez obiskovalcev: 1 PM/50 m2 pov. dvorane,
-
športne dvorane s prostori za obiskovalce: 1 PM/50 m2 pov. dvorane+1 PM/10–15 prostorov za obiskovalce,
-
javna kopališča – zunanja: 1 PM/200–300 m2 tlorisne pov. območja,
-
pokrita javna kopališča brez prostorov za gledalce: 1 PM/5–10 odlagališč za obleke,
-
pokrita javna kopališča s prostori za gledalce:1 PM/5-10 odlagališč za obleke+1 PM/10–15 prostorov za gledalce,
-
tenis igrišča brez prostorov za gledalce: 4 PM/igrišče,
-
tenis igrišča s prostori za gledalce: 4 PM/igrišče+ 1 PM/10–15 prostorov za gledalce,
-
kegljišča, bowling: 4 PM/stezo in
-
čolnarne: 1 PM/2–5 čolnov.
Gostilne in prenočišča:
-
gostilne lokalnega značaja: 1 PM/8–12 sedežev,
-
pomembnejše gostilne: 1 PM/4-8 sedežev,
-
hoteli, penzioni, zdravilišča idr. objekti s prenočišči: 1 PM/2–6 postelj+par. mesta namenjena restavraciji (1 PM/8–12 sedežev oz. 1 PM/4–8 sedežev) in
-
mladinski domovi za prenočevanje: 1 PM/10 postelj.
Bolnice:
-
manjše bolnice: 1 PM/4–6 postelj in
-
sanatoriji, zdravilišča: 1 PM/2–4 postelje.
Šole:
-
osnovne šole: 1 PM/30 učencev,
-
srednje šole:1 PM/25 učencev+1 PM/5–10 učencev starejših od 18 let,
-
posebne šole za ovirane v razvoju: 1 PM/15 učencev,
-
visoke šole: 1 PM/2–4 študente in
-
otroški vrtci: 1 PM/20–30 otrok; min. 2 PM.
Obrt:
-
rokodelski in industrijski obrati: 1 PM/50–70 m2 netto pov. ali na 3 zaposlene,
-
skladišča, odlagališča, razstavišča in prodajni prostori: 1 PM/80–100 m2 netto pov. ali na 3 zaposlene,
-
delavnice za servis motornih vozi: 16 PM/popravljalno mesto,
-
avtomatske avtopralnice: 5 PM/pralno napravo in
-
samopostrežne avtopralnice: 3 PM/pralni prostor.
Pokopališča: 1 PM/2000 m2 pov.; min 10 PM.
(3)
Izgradnja in urejanje občinskih cest in poti
Za javne ceste, ki še niso zgrajene (glej grafični del OPN: Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture), je potrebno pripraviti idejne projekte, ki morajo biti potrjeni s strani občinskega sveta s sklepom in na osnovi teh izvesti parcelacijo javnih cest. Šele nato se lahko odparcelirajo gradbene enote za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, ki se napajajo prek omenjenih cest. Pri pripravi idejnih projektov za javne ceste je potrebno v okviru cestnega telesa sprojektirati tudi vso gospodarsko javno infrastrukturo (ta naj bo speljana podzemno). Posamezni idejni projekt mora zajeti logično zaključeno stavbno in prometno celoto (EUP ali PEUP); pri tem mora biti rešena navezava na obstoječe cestno omrežje. Gradnja objektov, ki gravitirajo na tako cesto in javno infrastrukturo ob njej, ni možna pred izvedbo ceste in pripadajoče javne infrastruture.
Pri lokalnih cestah, ki še niso zgrajene, morajo biti v idejnih projektih za te ceste upoštevani v grafičnemu delu OPN zarisani koridorji cest z možnostjo odstopanj +/- 5 m. Večja odstopanja od dovoljenega morajo biti posebej utemeljena. Do izgradnje cest naj se varuje predpisani koridorji.
Na stranskih oziroma internih javnih cestah znotraj stanovanjskih in drugih zaokroženih območjih, se uredi enosmeren promet v kolikor je možna njegova krožna pot.
Osnovno cestno omrežje naj ima dvostranske pločnike, ostalo cestno omrežje pa najmanj enostranske pločnike. V vaseh in zaselkih so pločniki nujni le ob regionalnih in pomembnejših lokalnih cestah, ki potekajo skozi naselja; le-ti naj bodo dvostranski.
V podeželskih naseljih in vinogradniških območjih naj bodo ceste oblikovane tako, da ne omogočajo velikih hitrosti, obenem pa naj njihovi elementi dovoljujejo tekoče odvijanje lokalnega prometa.
Ob načrtovanju novih oziroma posodabljanju obstoječih javnih cest, se uredijo tudi ostale javne in poljavne površine ob cestah (peščeve površine, osrednji prostor v naselju, uvozi v domačije, prostor med hišami in cesto, zelenice …). Sočasno se rekonstruirajo tudi vsi dotrajali vodi komunalnih naprav v cestnem telesu.
Pri urejanju prometnic v in med podeželskimi naselji ne smejo biti onemogočeni transportni tokovi med gospodarskimi dvorišči in kmetijskimi zemljišči in na gospodarskih dvoriščih.
(4)
Obvozna cesta v Dolenjskih Toplicah
Načrtovana obvozna cesta obide Dolenjske Toplice na zahodni strani. Okvirno določena trasa je predlog Občine Dolenjske Toplice, končni potek se določi na podlagi druge faze primerjalne študije variant (naloga na državni ravni).
Območje EUP se dokončno določi na podlagi idejne rešitve sprejete variante ceste.
Rešitev poteka trase in spremljajočih ureditev vpliva tudi na razmejitve obrobnih enot urejanje prostora: EUP DT3 – Osnovna šola, EUP DT5-OPPN – Športno rekreacijski park ter EUP DT15-Z Cvinger – gozd.
Namenska raba območja so površine cest (PC) in se določi po opredelitvi EUP. V te površine so vključene tudi vse obcestne in spremljajoče ureditve, določene s projektom obvozne ceste ter vključene v cestno telo z novo parcelacijo po zaključku gradnje.
Umestitev trase obvozne ceste v prostor se določi v postopku priprave državnega prostorskega načrta, v katerem sodeluje Občina Dolenjske Toplice. Pomembne usmeritve za umestitev trase v prostor vključno z možnimi izboljšavami se podajo v 2. fazi izdelave primerjalne študije variantnih rešitev.
Posebno pozornost je treba posvetiti poteku trase ob robu območja osnovne šole: od križišča z lokalno cesto Dolenjske Toplice–Meniška vas poteka cesta v ukopu na zahodnem obrobju šolskega kompleksa, kar omogoča tudi omilitev vplivov prometa na šolski kompleksa, možna je tudi ureditev dodatnih športnih objektov.
Na poteku mimo mladinskega kampa se preučita dve varianti:
-
Cesta se izogne območju kampa, potreben je visok oporni zid na pobočju Cvingerja (arheološko območje). Velik poseg vpliva tudi na bivalne pogoje v kampu.
-
Cesta poteka čez območje sedanjega kampa, s tem je omogočen ugodnejši niveletni potek trase, brez problematičnega posega v obrobje arheološkega območja Cvingerja.
Infrastrukturni vodi, potrebni za obratovanje ceste in križanje obstoječih vodov se določi v projektni dokumentaciji za obvozno cesto.
(5)
Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic in poljskih poti
Dovoljena je gradnja in vzdrževanje poljskih in gozdnih poti.
Načrtovanje in projektiranje gozdnih prometnic in poljskih poti mora potekati v skladu s predpisi.
Gozdovi in njive v občini se večinoma dobro podprti s potmi, zato je potrebno krajše cestne odseke zgraditi le na mestih, kjer se izkaže potreba za odpiranje posameznih manjših slabše odprtih površin.
Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov in njiv.
V primeru gradnje novih gozdnih ali poljskih poti ali rekonstrukcije že obstoječih, je potrebno dovoliti gozdno ali kmetijsko proizvodno ob cesti, zagotoviti ustrezno nosilnost podlage, primerne naklone in širino ceste (za prevoz gozdarskih kamionov in kmetijske mehanizacije), urediti priključke vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč.
Vzdrževanje gozdnih in poljskih poti naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
Z rekonstrukcijo večjih vlak, do sedaj namenjenih spravilu lesa, naj se omogoči prevoz lesa s traktorji in manjšimi kamioni.
Gozdove je potrebno z gozdnimi vlakami podpirati v skladu s tehnološkimi deli gozdnogojitvenih načrtov. Na erodibilnih terenih in večjih nagibih je potrebno temeljito urediti odvodnjavanje.
Pri gradnji in vzdrževanju gozdnih in poljskih prometnic je potrebno uporabljati okolju primerno tehnologijo (bagre z udarnim kladivom in lahke buldožerje).
Lastniki gozdov in lokalna skupnost bi morala pristopiti k projektu urejanja režima prometa po gozdnih cestah, pri čemer je potrebno spoštovati lesnoproizvodno in ekološke funkcije kot vodilne na tem območju.