183. člen
(lega objekta na zemljišču)
(1)
Lega trške stavbe
Trške stavbe se gradijo v nizu vzdolž ulice ali trga z upoštevanjem gradbene linije; najmanj 80% površine glavne fasade (šteje se skupna površina fasade obrnjene proti ulici ali trgu v vseh etažah in ne vsaka etaža posebej) mora biti poravnane z gradbeno linijo.
Pri izrazitem, že zgrajenem uličnem nizu trških stavb se upošteva gradbena linija na terenu. To pomeni, da se upoštevajo tlorisne projekcije obstoječih fasad trških objektov orientiranih proti javnemu prostoru – v takem primeru mora biti v PGD odnos lokacije objekta glede na gradbeno linijo na terenu posebej utemeljen; ulična gradbena linija novozgrajenega ali rekonstruiranega trškega objekta ne sme rušiti vzpostavljenega uličnega stavbnega niza.
Gradbena linija trškega dela naselja, kjer obstoječa gradnja ne kaže izrazitega trškega uličnega stavbnega niza, poteka ob robu hodnika za pešce, če je ta širok najmanj 1,8 m. Če je pločnik ožji, je v trškem delu naselja gradbena linija največ 1 m od roba pločnika oziroma hodnika za pešce, ali 1,8 m od roba cestišča, če hodnika za pešce ni.
Obstoječe stavbe, ki so zgrajene v delu naselja, kjer so v prihodnje možne gradnje po principu trških stavb, a ta princip pri teh stavbah še ni izrazit, se lahko obnavljajo in rekonstruirajo (vključno s prizidki) v okviru svoje sedanje lokacije. Kolikor je obstoječi objekt odmaknjen od predpisane gradbene linije več kot 3 m, ali gradbeno linijo presega, predpisane gradbene linije pri rekonstrukcijah (vključno s prizidki) ni nujno potrebno upoštevati, kar pa mora biti v PGD posebej utemeljeno. Če obstoječi glavni objekt predpisano gradbeno linijo presega, se pri rekonstrukcijah ne sme od gradbene linije še bolj odmakniti, ampak jo mora, v kolikor je to glede smiselnega oblikovanja objekta mogoče, upoštevati. Če je prizidek h glavni stavbi večjih dimenzij in lokacija obstoječega glavnega objekta to dopušča, mora prizidek slediti predpisani gradbeni liniji iz prejšnjega odstavka. Vse na novo zgrajene glavne trške stavbe (tudi nadomestne gradnje) morajo upoštevati predpisano gradbeno linijo.
Prostostoječe trške stavbe, ki so glede na javne ulice ali trge dislocirane, nimajo predpisane gradbene linije, vendar mora biti njihova glavna fasada orientirana proti najbližji pomembni javni ulici ali trgu.
(2)
Presledki v stavbnem nizu, ograje in oporni zidovi
Stavbni niz trških stavb je lahko sklenjen, v primeru presledkov v stavbnem nizu, pa ti ne smejo biti ožji od 3 m. Če je presledek ožji od 8 m, morajo imeti objekti, ki so drug od drugega odmaknjeni manj kot 8 m tako imenovane »slepe« oziroma protipožarno zasnovane fasade. Kolikor stavbni niz ni sklenjen, ga je potrebno skleniti z zidano ali kovinsko ograjo, ali s kombinacijo obojega višine od 1,7–2,2 m, ki ima lahko tudi vrata za dovoz in dostop v ozadje gradbene enote, če dostop iz ozadja parcele ni mogoč. Ograje ob ulici trgu ali drugem javnem prostoru morajo upoštevati gradbeno linijo, ki velja za trške stavbe. Ograje znotraj gradbenih enot, so lahko zgrajene na sami parcelni meji, če lastnik sosednjega zemljišča da pisno soglasje. Če so od parcelne meje odmaknjene 0,5 m, soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno. Gradbeno linijo trških stavb morajo upoštevati tudi morebitni ulični oporni zidovi, kolikor pa so grajeni znotraj gradbene parcele, pa morajo biti od parcelne meje sosednje gradbene enote odmaknjeni najmanj 0.5 m.
(3)
Prizidki h glavni trški stavbi
Prizidki k glavni trški stavbi, ki se gradijo v ozadju gradbene parcele in ostali objekti v ozadju parcele, se lahko zaradi boljšega izkoristka parcel gradijo 0,5 m od meje (sem ni všteta meja od cestnega telesa ali pločnika), za kar mora dati lastnik sosednjega zemljišča pisno soglasje; sicer velja odmik 4 m od parcelne meje – ti odmiki veljajo tudi za pomožne objekte (vključno s tistimi po »uredbi o vrstah objektov«. Navedeni odmiki ne veljajo v primeru ograj, živih meja, opornih zidov, zelenih brežin, tlakovanja dvorišča, ureditve dostopnih poti in odvodnjavanja, ko je lahko odmik 0,5 m od parcelne meje tudi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Objekti morajo biti znotraj gradbene enote umeščeni tako, da je možno zagotoviti ustrezne sanitarno-higienske pogoje objektov v obravnavani gradbeni enoti in tistih na sosednjih zemljiščih (osončenje, prevetritev itd.).
(4)
Pomožni objekti
Pomožni objekti vključno s tistimi iz »uredbe o vrstah objektov« morajo biti locirani v ozadju parcele. S trško stavbo se lahko tudi stikajo, lahko so grajeni v nizu znotraj gradbene parcele.
Če so objekti znotraj posamezne gradbene enote odmaknjeni drug od drugega in je ta odmik manjši od 8 m, morajo biti fasade zasnovane protipožarno.