233. člen
(ureditev okolice objekta)
(1)
Višinska kota zemljišča
Ta praviloma ne sme biti nižja od javne ceste na katero zemljišče meji.
(2)
Uvozi in parkiranje
Uvoz na dvorišče se praviloma uredi z javne stranske ceste. V okviru gradbenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe programov v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih; pri slednjih se glede odmikov od parcelne meje upoštevajo tisti, ki veljajo za ostale objekte. Pri določanju števila parkirnih mest se upošteva veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
(3)
Zunanje površine v okviru gradbenih enot
Poljavni prostor (to je prostor med ulično fasado stavbe in javnim prostorom; izraz je uporabljen v mentalnem smislu) je potrebno oblikovati reprezentačno. Privatni prostor v notranjosti gradbenih enot se uredi v skladu s potrebami programov. Kakršnokoli skladiščenje naj se odvija v okviru stavb. Za ozelenitev se uporablja avtohtono zelenje. Pritlikavo sadno drevje ni dovoljeno.
(4)
Ograje
Ulične ograje ali žive meje so lahko visoke največ 2 m vključno z morebitnim parapetom; parapet sme biti visok največ 1 m, preostali del ograje mora biti transparenten (razen živih meja). Kolikor je parapet istočasno tudi oporni zid, je lahko tudi višji, vendar mora biti v tem primeru zgornji del ulične ograje v višini najmanj 1 m transparenten (razen živih meja). Kamniti parapeti in oporni zidovi morajo biti narejeni iz domačih vrst kamna položenih na tradicionalen način: kamni smejo biti le grobo obdelani, daljša stranica kamnov mora ležati vodoravno z minimalnimi fugami. Tako imenovani »kiklopski zidovi« niso dovoljeni. Medsoseske ograje znotraj gradbenih enot so lahko visoke do 2 m. V zvezi z ograjami glej tudi predhodni člen: »Lega objektov«.