22. člen
Določitev sorazmernegadela dajatve
Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju 20. člena tega sporazuma, se pravica do dajatve ugotavlja tako:
a)
nosilec vsake pogodbenice bo po zakonodaji, ki velja zanj, ugotovil, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 20. členu tega sporazuma, po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve.
b)
Če obstaja pravica do dajatve, bo vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej izračunal teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi po svoji zakonodaji upošteval vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji obeh pogodbenic, in zavarovalno dobo iz drugega odstavka 20. člena tega sporazuma. Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek.
c)
Na osnovi tega zneska bo nosilec določil znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe po svoji zakonodaji in skupno zavarovalno dobo.
d)
Če sta pri izvajanju točke c skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji pogodbenic, in zavarovalna doba iz drugega odstavka 20. člena daljši od najdaljše možne zavarovalne dobe, ki je po zakonodaji ene pogodbenice določena za odmero višine dajatve, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, ki se upošteva po zakonodaji te pogodbenice, in njeno najdaljšo možno zavarovalno dobo.
e)
Pri izvajanju točke b tega člena pri določitvi osnove za pokojnino vsaka pogodbenica upošteva samo zavarovalno dobo, dopolnjeno v skladu s svojo zakonodajo.