6. člen
(posebni pogoji dela)
(1)
Javnemu uslužbencu oziroma javni uslužbenki (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pristojnega organa se lahko odredi pripravljenost za delo:
(2)
Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost javnega uslužbenca po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev tako, da je zaradi potrebe po delu izven njegovega delovnega časa zagotovljena možnost prihoda na delovno mesto v eni uri od poziva. Čas pripravljenosti za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena. Druge organizacijske in tehnične vidike izvajanja pripravljenosti za delo z internim aktom določi predstojnik pristojnega organa.
(3)
Če je zaradi naravnih razmer treba zagotoviti izvajanje nalog službe, ki jih ni mogoče odložiti, se lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javnim uslužbencem odredi tudi delo preko polnega delovnega časa. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in do 170 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.
(4)
Pripravljenost za delo iz prvega in drugega odstavka tega člena in delo preko polnega delovnega časa iz tretjega odstavka tega člena se odredita pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredita ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko sta bila delo oziroma pripravljenost za delo odrejena.