5. člen
(oblikovanje, evidentiranje in prikazovanje posebnih enot vrednotenja)
(1)
Pri oblikovanju posebne enote vrednotenja se upoštevajo meje zemljišč ali njihovih delov iz 2., 3. in 4. člena tega pravilnika, ki tvorijo območje, ki ga posebna enota vrednotenja v naravi dejansko uporablja za potrebe redne rabe stavb in drugih objektov v povezavi z opravljanjem dejavnosti. Posebna enota vrednotenja se lahko oblikuje iz enega ali več območij na podlagi podatkov dejanskega stanja v naravi in podatkov iz nepremičninskih evidenc.
(2)
Posebne enote vrednotenja se lahko oblikujejo tudi na podlagi:
-
podatka o pripadajočem zemljišču ali skupnem pripadajočem zemljišču območja posebnih enot vrednotenja, določenega v skladu s predpisom, ki ureja masovni zajem poseljenih zemljišč in določitev vrste dejanske rabe poseljenih zemljišč na podlagi predpisov, ki urejajo prostor,
-
prikaza stanja v naravi na zemljiškokatastrskem prikazu,
-
podatkov o gradbeni parceli, določeni v skladu s predpisom, ki ureja graditev,
-
pisnega dovoljenja lastnikov nepremičnin o uporabi nepremičnine, oziroma ustreznega drugega pravnega naslova, ki takšno dovoljenje vsebuje, če je lastnik nepremičnine drugačen od osebe, ki opravlja dejavnost,
-
drugih podatkov, ki izkazujejo, da se nepremičnina ali njen del nedvomno uporablja za opravljanje dejavnosti posebne enote vrednotenja.
(3)
Če posebna enota vrednotenja obratuje na stavbi (npr. sončna elektrarna na strehi), se ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena pri oblikovanju posebne enote vrednotenja upošteva površina zemljišča pod stavbo.