Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine...

4263. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del

Na podlagi 54. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 41. seji dne 5. 7. 2010 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del

1. Uvodne določbe

(A) VSEBINA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA – STRATEŠKI DEL

(1)

S tem odlokom Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – strateški del (v nadaljevanju: OPN MOL SD). OPN MOL SD je strateški prostorski akt, ki določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja v MOL, usmeritve za razvoj poselitve in razvoj v krajini ter usmeritve za prostorske ureditve lokalnega pomena in za umeščanje objektov v prostor.

(2)

OPN MOL SD je v skladu s 54. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) sprejet kot samostojni prostorski akt z vsebino, ki jo ta zakon in njegovi izvršilni predpisi določajo za strateški del občinskega prostorskega načrta.

(3)

OPN MOL SD velja za celotno območje MOL.

(4)

Ta odlok je predpis, katerega določbe je treba upoštevati v občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju: OPN MOL ID), v podrobnih prostorskih načrtih MOL in v drugih predpisih MOL.

(5)

OPN MOL ID, podrobni prostorski načrti in drugi predpisi MOL ne smejo biti v nasprotju z določbami tega odloka. Glede na strateško naravo OPN MOL SD lahko MOL posamezne cilje in usmeritve tega odloka v OPN MOL ID in v druge prostorske akte vključuje postopno.

(6)

Odlok o OPN MOL SD vsebuje besedilni in grafični del. Grafični del odloka o OPN MOL SD sestavljajo naslednje karte v merilu 1:50.000:

Karta 01: Zasnova prostorskega razvoja

Karta 02: Osnovna namenska raba in glavno infrastrukturno omrežje

Karta 03: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

Karta 04: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

Karta 05: Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

Karta 06: Usmeritve za razvoj v krajini

Karta 07: Zasnova zelenih površin

Karta 08: Cestno omrežje

Karta 09: Železniško omrežje

Karta 10: Javni potniški promet

Karta 11: Kolesarski promet

Karta 12: Oskrba s toploto, plinom in naftnimi derivati

Karta 13: Elektroenergetski sistem

Karta 14: Vodovodni sistem

Karta 15: Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode

Karta 16.a: Območja in objekti za potrebe obrambe

Karta 16.b: Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

(7)

Sestavni del odloka o OPN MOL SD so naslednje slikovne priloge:

Slika 1: Predlog vizije prostorskega razvoja MOL v okviru Metropolitanskega evropskega območja rasti – MEGA

Slika 2: Načelo zgoščevanja mesta znotraj avtocestnega obroča z ohranjanjem zelenih klinov

Slika 3: Načelo okrepljenega razvoja mesta ob krakih – vpadnicah

Slika 4: Ljubljana kot osrednje gravitacijsko središče v LUR

Slika 5: Gravitacijska območja središč

Slika 6: Območje Urbanističnega načrta

Slika 7: Predvideni posegi v strukturo mesta

Slika 8: Koncept omrežja odprtih javnih prostorov

Slika 9: Usmeritve za urejanje javnih površin in drugih dobrin javnega pomena

Slika 10: Koncept zelenih klinov in povezav med njimi

Slika 11: Parkovno omrežje

Slika 12: Najpomembnejše povezave in parkovne poteze

Slika 13: Načrtovana mreža poklicnih postaj javne gasilske službe MOL z območji različnih dostopnih časov

Slika 14: Omrežje centrov za ravnanje z odpadki

Slika 15: Morfološki model mesta

Slika 16: Silhueta in pogledi

Slika 17: Karakteristična območja mesta

(8)

V tem predpisu uporabljeni pojmi, ki so opredeljeni v predpisih s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, veljavnih na dan uveljavitve tega odloka, imajo enak pomen, kot ga določajo ti predpisi.

(9)

V odloku uporabljene okrajšave imajo naslednji pomen:

AC – avtocesta

CČN – centalna čistilna naprava

FI – faktor izrabe parcele

FZ – faktor zazidanosti parcele

JPP – javni potniški promet

LUR – Ljubljanska urbana regija

MOL – Mestna občina Ljubljana

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica

OPPN – občinski podrobni prostorski načrt

PCL – Prometni center Ljubljana

PLT – prometno logistični terminal

PST – Pot spominov in tovarištva, krožna sprehajalna in rekreacijska pot okrog mesta s kulturno-zgodovinskim značajem

R – parkirne površine »parkiraj in se pelji« (angl. park and ride), prestopne točke iz osebnega avtomobila na JPP

OPN MOL ID – občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del

OPN MOL SD – občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – strateški del

TOŠ – Toplarna Šiška

TEN – Trans European Network

VVO – vodovarstveno območje

ZON – Zakon o ohranjanju narave

ZVKD-1 – Zakon o varstvu kulturne dediščine

(B) POMEN IZRAZOV

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Srednjeveško mestno jedro je območje znotraj nekdanjega srednjeveškega obzidja, ki je razglašeno za kulturni spomenik z aktom o razglasitvi. Obsega območje Ciril-Metodovega, Mestnega, Starega, Gornjega in Novega trga. Meja območja poteka od Zmajskega mostu po vzhodnem robu Vodnikovega in zahodnem robu Krekovega trga po grajskem pobočju, zajame Grad in teče proti križišču Streliške ulice z Roško cesto do Karlovške, po Karlovški cesti do Vožarskega pota, kjer zavije proti Ljubljanici, nato po Grudnovem nabrežju, Zoisovi cesti, Emonski in Vegovi ulici, po južnem robu Kongresnega trga do Ljubljanice, prečka Ljubljanico in gre po desnem bregu Ljubljanice nazaj do Zmajskega mostu (za točne meje glej Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86).

2.

Ožje mestno središče obsega območje znotraj notranjega cestnega obroča.

3.

Notranji cestni obroč poteka po Masarykovi cesti, Trgu OF, Tivolski cesti, Bleiweisovi ulici, Aškerčevi cesti, Zoisovi cesti, Karlovški cesti, Roški cesti in Njegoševi cesti.

4.

Širše mestno središče obsega območje znotraj obroča Masarykova cesta, Trg OF, Tivolska cesta, Bleiweisova cesta, Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, železniška proga in Grablovičeva ulica.

5.

Kulturna dediščina so objekti in območja, ki so na podlagi zakona, ki ureja kulturno dediščino, zavarovani kot registrirana kulturna dediščina, kulturni spomeniki ali varovana območja dediščine.

6.

Kulturni spomenik je kulturna dediščina, ki je z aktom o razglasitvi razglašena za spomenik.

7.

Naravna vrednota je naravna dediščina, ki je zavarovana na podlagi zakona, ki ureja varstvo naravnih vrednot.

8.

Karakteristično območje je tisto območje, ki se odlikuje zaradi specifične ali homogene zazidalne strukture, v kateri so ohranjeni sledovi zgodovinskih urbanih struktur kot pomembni dokumenti določenega obdobja zgodovinskega razvoja ali določene urbanistične ideologije. Odlikuje se po stopnji ohranjenosti, urbanistično-arhitekturnih kvalitetah ali kulturni in estetski vrednosti.

9.

Prenova je sklop gospodarskih, pravnih, socialnih, urbanistično-arhitekturnih in ekoloških ukrepov za izboljšanje stanja grajenih struktur in življenjskih razmer v mestih za vse kategorije mestnega prebivalstva ob hkratnem ohranjanju identitete mesta in njegove kulturne dediščine ter povečanju njegove privlačnosti.

2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOL

2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL

(A) OSNOVNE UGOTOVITVE

(1)

Cilj OPN MOL SD je podati vizijo in takšno strategijo razvoja MOL za naslednjih petnajst do dvajset let, ki bosta omogočali njegov skladen prostorski razvoj. V tem obdobju je treba predvsem:

-

kakovostno nadgraditi že urbanizirana območja,

-

sanirati razpršeno gradnjo ali drugače neustrezno izrabljene površine,

-

dopolniti družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo,

-

racionalno širiti poselitev, kjer je to za razvoj MOL nujno potrebno,

-

spodbujati trajnostno rabo prostora tako, da bodo pri vseh novih prostorskih ureditvah in prenovah že obstoječih mestnih območij upoštevana načela racionalne rabe prostora, učinkovite rabe energije, spodbujanja uporabe javnega mestnega prometa in ohranjanja zelenih površin.

(2)

Izhodišča načrtovanja prostorskega razvoja MOL so obstoječe vrednote (naravne, kulturne in funkcionalne), ki ustvarjajo identiteto mesta in potenciale za njegov kakovosten razvoj. Ohranjanje in razvijanje kakovosti urbanega okolja in njegove identitete sta pogoja za uspešen gospodarski razvoj in kulturni pomen vsakega evropskega mesta. Zato so ohranjanje, nadgradnja in nadaljnji razvoj kakovostne strukture mesta kot celote in njegovih posameznih karakterističnih območij v OPN MOL SD opredeljeni kot ključna težišča prostorskega razvoja.

(3)

Za sodoben čas je značilno naraščanje uporabe informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, kar vpliva na nastajanje visoko tehnološke družbe znanja in na spremembe v organizaciji prostora (prepletanje bivalnega in delovnega okolja). Spreminja se življenjski slog, predvsem pod vplivom medmrežja se vedno bolj uveljavljajo delo na domu, izobraževanje na daljavo, tele-nakupovanje in druge oblike digitaliziranih storitev, ki narekujejo nova razmerja v rabi prostora in prostorski mobilnosti.

(4)

Z uveljavljanjem na znanju temelječe družbe postajajo raziskave, razvoj in izobražena delovna sila vedno pomembnejši. Med gospodarskimi dejavnostmi so velike razlike v prostorskih zahtevah, okoljskih vplivih ter tehnološki in kadrovski zahtevnosti. V zadnjih letih smo priča deindustrializaciji, zmanjševanju vloge industrije in povečevanju vloge storitvenih dejavnosti. Podoben trend je značilen tako za Slovenijo kot tudi za MOL.

(5)

Na področju gospodarstva mora MOL izkoristiti dobro strateško lego (kot središče Slovenije z dobrimi povezavami s sosednjimi regijami in s tujino) skupaj z razpoložljivimi raziskovalnimi, izobraževalnimi in kulturnimi potenciali, ugodnimi življenjskimi razmerami in z relativno nižjimi stroški dela kot v konkurenčnih regijah Evropske unije. Slovenija in tudi Ljubljana se s svojo gospodarsko javno infrastrukturo vključujeta v evropska infrastrukturna omrežja (Trans European Network ali TEN) v okviru V. in X. panevropskega prometnega koridorja, energetskega koridorja TEN in morskega prometnega koridorja.

(6)

Eno od pomembnih razvojnih načel trajnostnega mesta je varstvo okolja (tal, vode, zraka, naravnega okolja). MOL ima še sorazmerno visoko kakovost bivalnega okolja, ki pa jo ogroža neuravnotežen in netrajnosten razvoj.

(7)

Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati predvsem javno korist. Temeljito je treba pretehtati nasprotujoče si pobude in interese, tako z vidika sorazmernosti posega v prostor kot izboljšave obstoječega stanja ter konfliktnost rabe prostora in koristi za prebivalce mesta.

(B) RAZVOJNE POTREBE MOL GLEDE NA MEDNARODNI, DRŽAVNI IN REGIONALNI VIDIK

Prostorski vidik razvoja na mednarodni ravni

(1)

Pomen MOL in Ljubljane kot državnega središča in najpomembnejšega državnega prometnega vozlišča, ki naj se razvije v mednarodno konkurenčno glavno mesto države, poudarjata dva temeljna slovenska strateška dokumenta: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 (Služba vlade RS za razvoj, Ljubljana 2006, v nadaljevanju: RESOL).

(2)

Ključne prioritete Slovenije in njenih mest so v evropskem kontekstu naslednje: pri pospeševanju povezanosti s širšim evropskim prostorom krepitev konkurenčnosti slovenskih mest v evropskem urbanem omrežju, skrb za učinkovito povezanost slovenskih infrastrukturnih omrežij v evropska infrastrukturna omrežja in panevropske prometne koridorje ter skrb za povezanost najvrednejših delov narave v omrežja (SPRS). Ustvarjati je treba pogoje za izkoriščanje primerjalnih prednosti slovenskega prostora in skrbeti za enakovredno vključevanje pri oblikovanju čezmejnih regij.

(3)

Glavne usmeritve MOL v evropskem kontekstu so krepitev položaja mesta Ljubljane in prevzem aktivne vloge v okviru velikih evropskih makro regij (alpske, mediteranske, podonavske in srednjeevropske) ter vključevanje v različne mednarodne pobude in delovne skupine na področju urejanja prostora, gospodarstva, kulture, družbenega razvoja, prometa itd.

(4)

Slovenija in tudi MOL se s svojo gospodarsko javno infrastrukturo vključujeta v evropska infrastrukturna omrežja (TEN) v okviru V. in X. panevropskega prometnega koridorja, energetskega koridorja TEN, morskega prometnega koridorja ter v okviru navezav na Jadransko-Jonsko pobudo.

(5)

Ljubljana mora kot glavno mesto države članice Evropske unije v programskem obdobju (2007–2013) utrditi svoj strateški položaj znotraj omrežja mest Evropske unije in širše, tako da bo aktivna na področju teritorialnega sodelovanja in bo postala središče evroregije, ki bo delovalo kot akcijska enota z ustrezno strateško zmogljivostjo. V tej zvezi je cilj Ljubljane postopoma preiti iz razvojnega območja »MEGA« (Metropolitan European Growth Area) v razvitejše območje »European Engine MEGA« (po programu ESPON 2013).

Prostorski vidik razvoja na državni in regionalni ravni

(6)

Na državni ravni je treba krepiti vlogo glavnega mesta in drugih mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Podpreti je treba razvoj policentričnega urbanega sistema, razvoj regionalnih središč, oblikovati mestne (inovativne) regije in spodbujati regionalne ekonomije s tehnološkimi parki in podjetniškimi inkubatorji. Pomembni nacionalni projekti, ki se vežejo na MOL, so: zgraditev športno-poslovnega parka Leona Štruklja, Narodne in univerzitetne knjižnice Jožeta Plečnika (NUK II), Centralne tehniške knjižnice (CTK), Politehnike Ljubljana, novega kliničnega centra v Ljubljani in vsi prometno-infrastrukturni projekti.

(7)

MOL je središče Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju: LUR), ki zajema šestindvajset občin in leži v osrednjem delu Slovenije. LUR sodi med prosperitetne slovenske regije z močnimi razvojnimi potenciali, saj ustvari tretjino slovenskega bruto domačega proizvoda. V njej živi četrtina slovenskega prebivalstva, od tega kar štiri petine v njenem osrednjem delu (občine MOL, Domžale, Mengeš, Medvode), v Ljubljani pa je tudi 90 odstotkov vseh delovnih mest v regiji. Na poseljenost LUR so v zadnjem času vplivali predvsem procesi urbanizacije, suburbanizacije in nastajanje somestja. Za obmestna in zunajmestna območja je značilna razpršena poselitev, ki povzroča težave pri komunalnem in prometnem opremljanju naselij ter vsakodnevni migraciji.

Slika 1: Predlog vizije prostorskega razvoja MOL v okviru Metropolitanskega evropskega območja rasti – MEGA &fbco;binary entityId="766e5633-c3f7-4ea1-a28d-ddee730fb287" type="pdf"&fbcc;

(8)

Pomembni razvojni cilji LUR (iz Regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje 2007–2013) so:

-

delujoče somestje: v regiji je treba zagotoviti takšen prostorski razvoj, ki bo hkrati omogočal dobro dostopnost javnih storitev ter bližino ohranjene narave in kulturne dediščine vsem prebivalcem regije,

-

ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja: pospešiti je treba razvoj človeških virov in gospodarstva, ki bo zagotovil dolgoročno blaginjo v regiji in konkurenčnost v svetu,

-

regija z enim od glavnih mest države v Evropski uniji, kjer je kakovost življenja zelo visoka in zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja in dela.

(9)

Zato si bo MOL kot osrednja občina LUR prizadeval uresničevati tudi naslednja razvojna cilja:

-

razvijati podjetništvo s prestrukturiranjem podjetniškega sektorja in z načrtnim spodbujanjem tehnološkega razvoja,

-

povečati mednarodno konkurenčnost Ljubljane, in to ne samo z razvojem podjetništva in povečanjem BDP na prebivalca, temveč tudi z izboljšanjem lokacijskih dejavnikov, ki zagotavljajo ustrezno raven kakovosti življenja.

(10)

MOL bo podpiral razvoj podjetništva:

-

z odpiranjem tehnoloških parkov in podjetniških con,

-

s povezovanjem podjetij v grozde,

-

s prostorsko podporo domačim in tujim investicijam,

-

z gospodarsko regeneracijo ožjega mestnega središča,

-

z razvijanjem podeželja.

(11)

Mednarodno konkurenčnost Ljubljane pa bo MOL povečeval:

-

s večanjem mednarodne prepoznavnosti Ljubljane in uveljavljanjem pozitivne kulturne podobe,

-

z razvijanjem visokega šolstva in Univerze v Ljubljani,

-

s povečanjem prepoznavnosti Ljubljane kot univerzitetnega mesta,

-

z mednarodnimi turističnimi in športnimi prireditvami,

-

s spodbujanjem priseljevanja visoko kvalificiranih strokovnjakov,

-

s spodbujanjem izvoza izobraževalnih in raziskovalnih storitev,

-

z oživljanjem specializirane sejemske dejavnosti.

(12)

MOL si bo prizadeval za dobro medobčinsko sodelovanje, ki je potrebno za uveljavitev številnih regionalnih razvojnih projektov, npr.:

-

z regionalno deponijo odpadkov,

-

s prometno logističnim terminalom,

-

z integriranim javnim potniškim prometom (v nadaljevanju: JPP) in regionalnim modelom poselitve, vezane na postajališča JPP,

-

z varstvom pred poplavami (planiranimi vodnogospodarskimi ukrepi za zagotavljanje varnosti pred katastrofalnimi poplavami),

-

s krajinskimi parki in regionalnim upravljanjem parkov.

Razvoj gospodarstva v MOL

(13)

MOL predstavlja močno gospodarsko središče, ki ustvari tretjino gospodarskega potenciala celotne Slovenije, tretjino dodane vrednosti, dobro tretjino gospodarskega prometa in čistega dobička, zaposluje četrtino vseh zaposlenih v državi in s svojimi funkcijami vpliva na dinamiko celotnega slovenskega gospodarstva. Struktura gospodarstva v MOL je precej drugačna od slovenske, zlasti s precej nižjim deležem industrije, na drugi strani pa s koncentracijo finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev. Za gospodarski razvoj MOL je pomemben tudi razvoj na področjih izobraževanja, znanosti in kulture.

(14)

Pomembni prednosti za razvoj gospodarstva sta predvsem človeški kapital z visoko izobrazbeno ravnjo ter ugoden geografski položaj, ki omogoča povezovanje z mednarodnimi trgi in daje možnosti za krepitev turizma. Poleg tega ima MOL edinstveno univerzitetno okolje z močno univerzo in raziskovalnimi inštituti, dovolj visoko tehnološko raven gospodarstva, prisotne so finančne institucije itd. MOL torej nima potrebe, da bi postal industrijski center Slovenije, prizadeval pa si bo, da postane močnejše tehnološko-razvojno središče, saj ima velike možnosti za napredovanje na področjih inovacij in nove tehnologije. Zato mora odpirati nove gospodarske cone, ki bodo dovolj velike in tržno cenovno zanimive, ki pa bodo zadostile tudi vsem standardom za umeščanje podjetij najvišje kakovostne zahtevnosti. Pomembni so njihova trajnostna naravnanost in navezanost na trajnostne prometne tokove (predvsem na železniško omrežje) ter energetsko omrežje. Odpiranje novih con je pomembno tudi zaradi zagotavljanja delovnih mest in zmanjšanja vsakodnevnih delovnih migracij na območju MOL (predvsem z osebnimi avtomobili). Cilj MOL je ohranjati delovna mesta v njenem okviru in zaustaviti oziroma zmanjšati selitev podjetij iz MOL.

2.2. Cilji prostorskega razvoja MOL

(1)

Cilji prostorskega razvoja so ohraniti in razvijati nacionalno, gospodarsko, socialno in kulturno samobitnost ter širiti gospodarski in ustvarjalni vpliv MOL v širši prostor Evrope in sveta. Pri tem je treba upoštevati trajnostni prostorski razvoj MOL, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre. Temeljni strateški cilji so:

1.

Ljubljana kot glavno mesto države

Ljubljana, ki je glavno mesto Slovenije, je konkurenčna drugim evropskim glavnim mestom in cilj je postati središče metropolitanskega evropskega razvojnega območja. S svojimi finančnimi, logističnimi, kulturnimi in raziskovalnimi potenciali bo odločneje prispevala k razvoju makro regije, ki povezuje Srednjo Evropo z Balkanom in Alpe z Jadranom. Ljubljana je zgodovinsko mesto, ki ima že od nekdaj funkcijo glavnega mesta. Zato mora ostati nosilka nacionalne kulturne in zgodovinske identitete ter postati eno od pomembnejših regionalnih evropskih središč in glavnih mest držav članic Evropske unije.

2.

Moderno mesto z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino

Ljubljana ima izrazito fizično identiteto, h kateri prispevata kakovost urbane strukture in bogastvo kulturne dediščine. Cilji prostorskega razvoja mesta so celovito ohranjati, varovati in prenavljati zgodovinsko mesto, predvsem območja kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine, ter kulturne in duhovne vrednote mesta in njegovo vitalnost. Pomembna je tudi krepitev razpoznavnih značilnosti mesta s prenovo in ustvarjanjem novih urbanih prostorov z vrhunsko arhitekturo. Stik med mestom in zelenim zaledjem bo ohranjen z zelenimi klini.

3.

Mesto umetnosti, kulture in znanja

Cilji prostorskega razvoja so krepiti prepoznavnost mesta kot glavnega mesta kulture in umetnosti s prenovo in dograditvijo mreže kulturnih institucij lokalnega, nacionalnega in evropskega pomena, krepiti mesto kot središče reprodukcije znanja v povezavi z univerzo in raziskovalnimi inštituti (tj. uveljaviti pojem Ljubljana – univerzitetno mesto), spodbujati kulturno raznolikost ter ohranjati in prenavljati mesto tudi za nove mestne dejavnosti.

4.

Privlačno, urejeno in inovativno mesto

Cilji so ohranjati mesto po meri človeka, dvigniti kakovost življenja in bivanja v njem, prenoviti stanovanja, izboljšati dostopnost, urediti odprte javne površine ter zelene in rekreacijske površine, dopolniti mrežo vrtcev in šol ter domov za starejše občane, spodbujati podjetništvo in inovativnost, izboljšati upravljanje mesta. Značaj Ljubljane bodo soustvarjali ustvarjalna kultura, inovativna znanost, kakovostna univerza, vrhunsko zdravstveno varstvo in odprtost k mednarodnemu sodelovanju.

5.

Varno in zdravo mesto

Cilji so celovito izboljšati stanje okolja, spodbujati zdrav način življenja z urejanjem športnih objektov in rekreacijskih površin, zagotavljati varnost otrok in mladostnikov ter odgovornost do socialno šibkejših, zmanjševati ranljivost mesta za potres ter naravne in druge nesreče ter zagotavljati varnost in učinkovitost družbene in gospodarske infrastrukture mesta. Prostorski razvoj mora biti prijazen do invalidov in drugih funkcionalno oviranih ljudi.

6.

Sonaravno mesto

Mesto se mora razvijati trajnostno. Cilja sta ohranjevati in dograjevati naravne kvalitete in življenjsko okolje v okviru MOL in tudi regije.

3. Zasnova prostorskega razvoja MOL

3.1. Zasnova poselitve

3.1.1. Demografske podlage

(1)

MOL s svojim četrt milijona prebivalcev (po podatkih Statističnega urada RS je 30. junija 2008 imel 270.828 prebivalcev) in širše območje LUR s pol milijona prebivalcev sta po velikosti primerljiva s srednje velikimi središči razvite zahodne in tudi manj razvite vzhodne Evrope. Na tej ravni bo MOL po številu prebivalcev tudi ostal. Zato razvoja MOL ni smiselno vezati na močno rast števila prebivalcev, ampak na rast v funkcijskem in kakovostnem pogledu.

(2)

Dejansko ima MOL veliko več prebivalcev. Univerza v Ljubljani ima kar 56.000 študentov, od katerih je le manjši del upoštevan pri skupnem številu prebivalcev. V MOL živi še 12.000 slovenskih državljanov z začasnim prebivališčem, ki so upoštevani v občinah, kjer imajo stalno prebivališče. Upoštevati je treba tudi pozitivni migracijski saldo dnevnih delovnih migrantov (70.000, ki se še zvišuje) in dnevnih šolskih migrantov. Ob upoštevanju še obiskovalcev prireditev, kupcev in turistov je v MOL dejansko več kot 300.000 prebivalcev in ob delavnikih celo nad 400.000 ljudi.

(3)

Hitra rast števila prebivalcev MOL se je končala že v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja pri nekaj nad četrt milijona prebivalcev. Posledice preteklega močnega priseljevanja se danes kažejo v nadpovprečno visokem deležu starejšega prebivalstva v MOL, proces staranja prebivalstva pa se še krepi z odseljevanjem mlajšega izobraženega prebivalstva. MOL ima vse od ustanovitve občine negativen migracijski saldo. Skupaj je tako od leta 1995 do leta 2005 MOL izgubil 17.463 prebivalcev ali povprečno 1.588 prebivalcev na leto. MOL mora predvsem zaustaviti ta negativni migracijski trend ter povečati svojo privlačnost za priseljevanje (iz Slovenije in tujine) z boljšo ponudbo stanovanj in delovnih mest ter dobrimi razmerami za bivanje. S tem bi nadomestil pričakovano negativno naravno rast in izboljšal starostno sestavo prebivalstva. Skupno število prebivalcev naj bi se gibalo nekje v sedanjih okvirih oziroma se bo nekoliko zmanjšalo. Po projekciji bodočega števila prebivalcev MOL, ki predpostavlja 1000 priseljenih prebivalcev na leto, je ocena približno 250.000 prebivalcev do leta 2027, ki je bila uporabljena tudi kot podlaga za načrtovanje.

3.1.2. Temeljna načela poselitve

(1)

Temeljna načela prostorskega razvoja MOL so:

-

s kakovostno zasnovo organizacije prostora in omrežja naselij zagotavljanje smotrne rabe prostora, pogojev za krepitev gospodarskega in družbenega razvoja ter aktivno varovanje okoljskih potencialov na območju MOL, LUR in tudi v širšem slovenskem prostoru,

-

nadaljnja graditev v okviru regionalnega mesta (Ljubljanske urbane regije), pri čemer mesto Ljubljana utrjuje položaj središča urbane regije in tudi vseslovenske metropole,

-

ohranitev koncentričnega modela v ožjem mestnem središču, kjer so poudarjene prenova urbanistične in arhitekturne dediščine, prenova degradiranih območij, zgraditev že začetih ali načrtovanih projektov, prometna razbremenitev itd.,

-

kombinacija radiocentričnega in krakastega modela v kompaktnem mestu, predvsem znotraj avtocestne obvoznice (nadaljevanje strnjenega razvoja mestnega središča in poudarjen razvoj ob vpadnicah, ohranjanje vmesnih zelenih klinov),

-

dopolnitve krakastega morfološkega modela v obmestnem prostoru (povezovanje koncentracij poselitve z JPP, zgoščevanje poselitve ob postajališčih JPP in ohranjanje vmesnih zelenih cezur, gradnja novih koncentričnih povezav med kraki),

-

vzpostavitev omrežja središč (centralnih območij z mešano rabo površin: družbeno, poslovno, oskrbno, stanovanjsko) glede na položaj v hierarhiji poselitvenega sistema ter njegovo povezovanje s sistemom členitve mestnega prostora (programsko in funkcionalno dopolnjevanje),

-

na celotnem območju poselitve oblikovanje relativno avtonomnih enot in uveljavljanje enakomernejše razporeditve in pestrosti programov.

&fbco;binary entityId="b89e268c-7804-4961-bde6-e0503602aba0" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="62d945fc-f10a-444b-b5ac-81158b8a1517" type="jpg"&fbcc;

3.1.3. Zasnova poselitve v regiji

(1)

Širša ljubljanska aglomeracija se razvija v somestje, zato je predviden harmonični razvoj celote. Za razbremenitev prometnega pritiska na centralni del mesta Ljubljane je predviden razvoj po načelu decentraliziranega zgostitvenega modela poselitve. Prevladujejo tri glavna načela razvoja: regionalne strukture urbane rasti se povezujejo z razvojem JPP, consko planiranje zamenja mešana raba površin, politika urbanističnega oblikovanja pa se usmeri k humanim dimenzijam, peščevim razdaljam in skupnim odprtim prostorom.

(2)

Na suburbaniziranih in podeželskih območjih je poudarek na razvoju večjega števila manjših centrov s celovito oskrbo in čim samostojnejšim delovanjem ob trasah javnega transporta (tirnega in avtobusnega). Urbanizacija se prednostno razvija ob linijah JPP (zlasti regionalne železnice) v obliki gosteje zazidanih urbanih enot s centri, vezanimi na postajališča JPP. Predvidene so tudi vmesne prečne zelene cezure, ki omogočajo komunikacijo med nosilnimi krajinskimi prvinami in ohranjajo celovitost urbanih enot.

(3)

Pri oblikovanju novih oziroma dopolnjenih centrov je treba upoštevati obstoječo zazidavo in se navezati na že obstoječe centralne površine manjših predmestnih naselij, pri tem pa zgostiti razpršeno zazidavo. Novi ali dopolnjeni centri predstavljajo osrednji del zgostitve poselitve. Naselje okrog njih je oblikovano kot avtonomna enota v peščevem merilu, v katerem se funkcije mešajo in prepletajo (trgovine in servisi, ustrezna javna raba površin, stanovanja in drugo). V tem okviru se pojavljajo tudi novi zaposlitveni programi in nove stanovanjske površine.

(4)

Javni prevoz, predvsem tirni, je osrednja hrbtenica takega decentraliziranega mestnega modela, ki bo vplival na manjšo uporabo osebnega avtomobila.

&fbco;binary entityId="1b76a3d0-a819-4778-9b3f-db94e8bdfdbb" type="jpg"&fbcc;

3.1.4. Zasnova poselitve v MOL

Karta 01: Zasnova prostorskega razvoja

(A) TRI ZNAČILNA OBMOČJA MOL

Zasnova organizacije prostora se kot pristop k urbanističnemu urejanju razvija v treh značilnih območjih MOL: kompaktnem mestu, obmestju in hribovitem zaledju.

(1)

Kompaktno mesto obsega strnjeno urbano območje:

-

predvsem območje znotraj avtocestne obvoznice, vključno z mestnim središčem in vpadnicami, zelenimi klini in večjimi zelenimi površinami, in

-

območja večjih gostot pozidave v neposrednem zaledju vpadnic zunaj obvoznice (Dravlje, Ježica/Ruski car idr.).

(2)

Obmestje Ljubljane obsega:

-

tri nekdanja občinska središča kot samostojna urbana naselja z gostejšo zazidavo (Šentvid, Polje z Novim Poljem in Črnuče), ki so tudi z naravnimi ali grajenimi ovirami ločena od kompaktnega mesta (daljnovod, avtocestni obroč, reka),

-

druga naselja z gostejšo zazidavo:

-

naselja severozahodno od avtocestne obvoznice ob vznožju Polhograjskega hribovja (Pržan, Kamna Gorica, Podutik, Gunclje, Stanežiče, Medno),

-

naselja vzdolž Save (Brod, Tomačevo),

-

naselja severno od Save (Ježa in Podgorica),

-

naselja v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Vevče, Kašelj, Zalog),

-

naselja v redkeje poseljenih območjih:

-

naselja zahodno od avtocestne obvoznice ob vznožju Polhograjskega hribovja,

-

naselja vzdolž bregov reke Save in v njenem zaledju (Šmartno, Gameljne, Tomačevo, Šmartno idr.),

-

naselja na severnih obronkih Golovca in v vzhodnem delu Ljubljanske kotline znotraj obvoznice (Bizovik, Spodnja Hrušica) in zunaj obvoznice (Sostro),

-

redkejša poselitev na Ljubljanskem barju (ob Ižanski cesti, Črna vas).

(3)

Hribovito zaledje obsega naslednja območja:

-

Polhograjsko hribovje,

-

Šmarna gora, Rašica, Dobeno,

-

Posavsko hribovje.

3.1.5. Vloga in funkcija mesta Ljubljana in drugih naselij v MOL

(A) VLOGA IN FUNKCIJA NASELIJ V MOL (PO UPRAVNO-TERITORIALNI RAZDELITVI)

(1)

Mesto Ljubljana je kot glavno in največje mesto Republike Slovenije razvrščeno najvišje v hierarhiji naselij, to mesto ji pripada tudi v strateškem razvoju. Še naprej bo združevala funkcije nacionalnega središča mednarodnega pomena, kot tudi središča z nacionalnim, regionalnim, medobčinskim in občinskim pomenom.

Ljubljana bo zagotavljala politične, upravne, prometne, kulturne in druge storitve vsem prebivalcem Slovenije in se razvijala v mednarodno konkurenčno glavno mesto države. Na meddržavni ravni se bo še naprej povezovala s tujimi državnimi in regionalnimi središči.

Na državni ravni pa se bo Ljubljana razvijala kot državno središče in najpomembnejše državno prometno vozlišče, kjer so skoncentrirane najvišje funkcije, vrhunske ustanove, osrednje poslovne, kulturne, izobraževalne, storitvene in oskrbne dejavnosti ter institucije, pomembne za vso državo (na primer: klinični center, ustavno sodišče, univerza in drugo), zagotavljala pa bo tudi pogoje za razvoj visoko razvitih proizvodnih dejavnosti.

Mesto Ljubljana bo ostala regionalno središče (Ljubljanske urbane regije) in občinsko središče (MOL), s pomembnejšimi poslovnimi, gospodarskimi, finančnimi, kulturnimi, izobraževalnimi, turističnimi ter drugimi ustanovami.

(2)

Z razvojem in večanjem mesta Ljubljana so se v preteklosti k njemu priključevala tudi okoliška naselja. Druga naselja, ki se ohranjajo, pa so od mesta Ljubljana bistveno manjša in ležijo v obmestju ali hribovitem zaledju. V omrežju naselij MOL bodo predstavljala pomembnejša lokalna središča in lokalna središča ter manjša naselja in vaška naselja.

Kot pomembnejše lokalno središče se bodo razvijale Stanežiče (velikost do 6000 prebivalcev) s spodbujanjem razvoja ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter delovnih mest. Za krepitev naselja v pomembnejše lokalno središče bodo izpopolnjene tudi zdravniška in socialna oskrba (na primer zdravstveni dom, lekarna, osebna in družinska pomoč) ter možnosti za izobraževalno, športno in kulturno dejavnost.

Kot lokalno središče se bodo razvijali Črna vas ter Spodnje, Srednje in Zgornje Gameljne (velikost od 500 do 2000 prebivalcev), ki bodo zagotavljali možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje ter informiranje in druženje.

Manjša naselja ostajajo Besnica, Medno, Podgrad, Podmolnik, Sadinja vas (velikost od 200 do 500 prebivalcev). Ohranjajo se tudi naslednja vaška naselja: Brezje pri Lipoglavu, Češnjica, Dolgo Brdo, Dvor, Gabrje pri Jančah, Janče, Javor, Lipe, Mali Lipoglav, Mali Vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo, Pance, Podlipoglav, Prežganje, Rašica, Ravno Brdo, Repče, Selo pri Pancah, Šentpavel, Toško Čelo, Tuji Grm, Veliki Lipoglav, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavlje, Zagradišče, Zgornja Besnica.

(3)

V strateškem razvoju se predvideva pokritost celotnega območja MOL z omrežjem središč (oskrbne in uslužnostne funkcije), ki je z gravitacijskimi območji prikazano na sliki 5. Vanj se funkcijsko vključujejo tudi posamezna naselja.

(B) TIPOLOŠKA RAZVRSTITEV SREDIŠČ V MOL S FUNKCIJSKO-GRAVITACIJSKIMI OBMOČJI

(1)

Predlog razvoja poselitve MOL temelji na zdajšnjem ustroju, oblikovanosti prepoznavnih funkcijsko-gravitacijskih območij in ohranjanju ali razvoju njihovih središč. MOL je funkcionalno razčlenjen na posamezne enote, ki so identične območjem 17 četrtnih skupnosti MOL.

(2)

Z vidika vzpostavitve središč obstajata:

-

opredelitev razvojnih območij, kjer se uveljavljajo centralne dejavnosti (mešana raba),

-

vzpostavitev omrežja središč glede na raven oskrbe in položaj v hierarhiji mesta.

(3)

Opredelitev razvojnih območij:

-

mestno središče: državno oskrbno središče najvišje ravni,

-

območja prepletanja dejavnosti (mešanih rab): programsko pestra območja, ki povezujejo posamezne mestne dele v koherentno celoto.

(4)

Vzpostavitev omrežja središč: predvideni so dograditev in programska dopolnitev obstoječih središč ter oblikovanje novih. Večje zgostitve poselitve so predvidene predvsem ob glavnih vpadnicah, ob avenijah in bulvarjih. Osrednji deli takih zgostitvenih središč morajo biti povezani z JPP. Strnjeni so okrog postajališč JPP, kjer se oblikuje komercialno, poslovno in socialno središče območja, ki je lahko tudi višinsko poudarjeno. Zanj je značilna mešana raba površin (poslovno-trgovska, javna, stanovanjska). Na oddaljenosti do 500 m od postajališča (lahka peš dostopnost) se raztezajo ostale, pretežno stanovanjske površine nižjih gostot.

(5)

Tipološko so središča razvrščena v več skupin: mestno središče, četrtno središče, pomembnejše lokalno središče in lokalno središče. Njihovo razporeditev prikazuje slika 4: Gravitacijska območja središč.

(6)

Mestno središče je nosilec specifičnih funkcij mestnega, občinskega, regionalnega in državnega značaja. Zanj sta značilna koncentracija in sožitje različnih podjetij in ustanov, osrednjih uradov, bank in zavarovalnic, kulturnih ustanov ter poslovnih hotelov in trgovin. Bistvena sestavina so tudi stanovanja. V mestnem središču sta poudarjena preplet različnih dejavnosti in pretežno višja raven oskrbe. Predvideni sta nadaljnja revitalizacija in prenova mestnega središča.

(7)

Četrtno središče je gravitacijsko in oskrbno jedro četrtnega, včasih tudi občinskega oziroma regionalnega pomena. V gravitacijskem območju četrtnega središča je več središč nižje ravni. Četrtno središče mora biti oblikovano kot prepoznaven del MOL z lastno podobo in organizirano kot samooskrbna enota, ki je dobro povezana z JPP.

(8)

Najbolje opremljena četrtna središča so v četrtnih skupnostih Bežigrad, Center, Moste, Šiška in Vič. Četrtne skupnosti, ki nimajo izrazito oblikovanega središča, so: Golovec (urejeno bo ob Litijski cesti) in Šmarna gora (z več lokalnimi središči, potrebna je dopolnitev središča v Šmartnem). Predvidena je tudi okrepitev središča v Rožni dolini, ki bo urejeno ob dograditvi območja Brdo.

(9)

Četrtna središča, ki jih je treba okrepiti z osrednjimi dejavnostmi, izboljšanim JPP in večjim obsegom stanovanjske gradnje, so v četrtnih skupnostih Dravlje, Jarše, Posavje in Sostro.

(10)

V četrtna središča sodijo raznovrstne dejavnosti, od mestoslužnih do mestotvornih, pomembna so tudi nova delovna mesta:

-

družbene dejavnosti: četrtna uprava, zdravstvena oskrba, dom starejših občanov, pošta, knjižnica, šola, vrtci,

-

poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti,

-

stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem višjih gostot,

-

prostočasovne dejavnosti,

-

zelene površine (parki),

-

oblikovane odprte javne površine,

-

športne in rekreacijske površine.

(11)

Pomembnejša lokalna središča so sorazmerno samostojna naselja, ki zagotavljajo oskrbne in storitvene funkcije na lokalni ravni. Pomembnejša lokalna središča so pretežno stanovanjska območja z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne opreme. Lokalno središče mora biti dostopno z javnim potniškim prometom. V ta območja sodijo:

-

nekatere družbene (osnovna šola, dom starejših občanov, vrtci) in oskrbne dejavnosti,

-

dopolnilne skladne centralne dejavnosti (poslovne, trgovske, storitvene),

-

stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem višjih gostot,

-

športne in rekreacijske površine.

-

manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo škodljivih okoljskih vplivov,

(12)

Posebna oblika takšnega središča so stanovanjske soseske, nastale v polpretekli dobi, kjer so pretežno samostojna celovita lokalna središča prepletena z dejavnostmi in programi. Predvidenih je tudi nekaj novih stanovanjskih sosesk (npr. Stanežiče, Škofovi zavodi, Ilovica, Hrušica. Slape, Podgorica), ki morajo biti ustrezno oskrbno in storitveno opremljene.

(13)

Lokalna središča so namenjena predvsem dnevni oskrbi lokalnih prebivalcev. V lokalno središče sodijo:

-

stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustrezne ravni (osnovna šola, vrtec, osebne storitve),

-

oskrba na nižji, lokalni ravni,

-

stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot,

-

manjši proizvodni obrati, ki nimajo škodljivih okoljskih vplivov,

-

športne in rekreacijske površine.

(14)

Izboljšave bivalnih in delovnih razmer so predvidene tudi v manjših, pretežno vaških naseljih. V teh območjih so primarne rabe (kmetijstvo in gozdarstvo) še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja.

Slika 5: Gravitacijska območja središč &fbco;binary entityId="932d4019-5aec-4149-bb10-fce3f1a7c8a3" type="pdf"&fbcc;

3.2. Temeljne usmeritve prometnega povezovanja naselij v MOL in LUR

(1)

Osnovne ugotovitve na področju prometnega povezovanja naselij v MOL so:

1.

Ljubljana je mesto, v katerem se združujejo prometni interesi evropske regije, Republike Slovenije, Ljubljanske urbane regije in posameznih mestnih četrti. Interese je treba uskladiti in poiskati ustrezne rešitve.

2.

Ljubljana ni samo glavno mesto, ampak je tudi središče države, skozi katerega potekajo vse najpomembnejše prometne poti. Tem potem je treba zagotoviti neoviran pretok.

3.

Ljubljana je tudi regijsko središče, v katerem morajo prometne razmere omogočati zelo veliko število dnevnih potovanj v mesto in morajo biti izpolnjene potrebe po parkiranju. Potrebe po parkiranju je treba zmanjševati s ponudbo kakovostne alternative – JPP (že pri izvoru potovanja in ne šele v mestu). Predvsem pa mora biti MOL soorganizator omogočanja in urejanja prometa v regiji.

4.

Temeljito izboljšanje kakovostne ponudbe JPP je osnovno vodilo pri urejanju prometnih razmer v MOL.

5.

Stališča in odločitve je treba oblikovati tudi z vidika zmanjševanja obremenitve prostora in okolja. Znano je, da se pri cestni vožnji po mestu porabi do 30% več goriva kot zunaj mesta. Potovalne poti morajo biti zato čim krajše in čim bolj tekoče. Preoblikovanje križišč, odprava zožitev in drugi tovrstni ukrepi vodijo k istemu cilju.

6.

Prometno omrežje in površine za mirujoči promet so odvisni od načina in vrste namenske rabe površin v prostoru. Zato jih je treba načrtovati hkrati z načrtovanjem te rabe ter jim določiti potek in dimenzije v skladu z velikostjo in intenzivnostjo dejavnosti v prostoru, kateremu so namenjene. To pomeni, da je treba prometne površine upoštevati tudi kot omejitveni pogoj.

7.

Ljubljana je obvodno mesto, zato je treba kot zanimivo obliko JPP in atrakcijo za turistične namene izkoristiti tudi možnost prometa po reki Ljubljanici (vključno z Gruberjevim prekopom).

(2)

Osnovne usmeritve za prometno povezovanje naselij v MOL so:

1.

Za trajnostni razvoj MOL je treba zagotoviti uvedbo sodobnega, zmogljivega in kakovostnega JPP, ki bo deloval kot celovit sistem z enotno tarifno politiko.

2.

Sistem regijske železnice mora postati osnovni nosilec JPP v regiji, pretežno na obstoječih preurejenih progah in dodani smeri proti Vrhniki (obnova stare proge).

3.

Glavne linije JPP je treba v sodelovanju s sosednjimi občinami podaljšati do regijskih središč in sočasno urediti parkirne površine R.

4.

Poleg ustrezne posodobitve glavne železniške potniške postaje v Ljubljani je treba, predvsem na stičnih točkah železniških prog in linij JPP, urediti dodatna postajališča za regijske potniške vlake.

5.

Z novo železniško progo do Kranja mimo Brnika je treba omogočiti, da bo Ljubljana neposredno vključena tudi v sistem zračnega prometa, na obstoječi progi proti Kranju pa okrepiti regionalni promet.

6.

Potek linij JPP v Ljubljani je treba organizirati tako, da bodo posamezni deli mesta med seboj dosegljivi brez večkratnega prestopanja.

7.

Železniške proge je treba umeščati v Ljubljani tako, da mesta ne bodo »prerezale« in obremenjevale s hrupom.

8.

Mednarodni tovorni promet je treba posodobiti z zgraditvijo prometno logističnega terminala (v nadaljevanju: PLT) ob Zajčji dobravi.

9.

Dokončati je treba že načrtovana dela pri gradnji manjkajočih cestnih povezav in križišč.

10.

Regijski cestni tranzitni promet je treba voditi mimo Ljubljane (»tangenciale« vzdolž avtocest).

11.

Zasnovo radialnega sistema cestne mreže je treba ohraniti.

12.

Mestno cestno mrežo je treba dopolniti z nekaterimi novimi cestami tako, da bodo posamezni deli mesta med seboj dosegljivi po najkrajši poti (skrajšane dolžine potovanj, zmanjšan vpliv na bivalni prostor, zmanjšana poraba energije in zmanjšane emisije), da bodo ustvarjena zaključena območja, v katerih bodo ulice namenjene le notranjemu prometu (umirjanje prometa), in da bo zagotovljena normalna in varna (5-minutna) dosegljivost linij JPP.

13.

Z urejanjem parkirišč velikih zmogljivosti ob zunanjih prestopnih točkah JPP (R) je treba preusmerjati dnevne migrante v čim večjem številu na JPP.

14.

Zagotoviti je treba primerno število skupinskih garažnih zmogljivosti za prebivalce MOL.

15.

Za potrebe obiskovalcev kulturnih in podobnih prireditev ter dejavnosti, ki so v posebnem interesu mesta, je treba zagotoviti primerne parkirne možnosti.

16.

Dograditi je treba že načrtovani sistem regionalnih in mestnih kolesarskih poti.

17.

Reko Ljubljanico in Gruberjev prekop je treba z ureditvami brežin in pristajališč približati prebivalcem in obiskovalcem.

18.

Zgraditi je treba mestne heliporte.

19.

Z ustrezno prometno zasnovo in vzpostavitvijo mreže postaj javne gasilske in zdravstvene reševalne službe je treba na mestnem območju Ljubljane zagotoviti dobro dostopnost za vse vrste reševalnih vozil zdravstvene reševalne službe in gasilcev.

3.3. Omogočanje trajnostnega prostorskega razvoja

(A) OKOLJSKI POTENCIALI IN OMEJITVE

(1)

Krakast razvoj mesta, delno pogojen z geomorfologijo prostora, je omogočil ohranitev sorazmerno velikih naravnih, predvsem gozdnih površin. Kakovost naravne krajine je glede na obseg, členjenost in pestrost posebna vrednota tudi v evropskem merilu, na kar kažejo opredelitve naravovarstvenih kategorij na teh območjih:

-

krajinski parki: Zajčja dobrava, Polhograjski Dolomiti, Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z naravnima rezervatoma Mali Rožnik in Mostec, Ljubljansko barje,

-

ekološko pomembna območja: Šmarna gora, Sava od Medvod do Kresnic, Rakovnik, Vevče in Rašica - Dobeno - Gobavica, Golovec,

-

druga zavarovana območja (območja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine), območja naravnih vrednot in območja Natura 2000.

(2)

Potenciali odprtih in zelenih površin v MOL za zagotavljanje kakovosti bivanja so določeni na podlagi ekoloških in socialnih funkcij naravnih sestavin okolja. V območja, ki so bolj ranljiva za posege in spremembo namembnosti, ne bodo umeščeni novi proizvodni objekti, stanovanja, infrastruktura itd.

(3)

Pri načrtovanju razvoja mesta in rabe prostora je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa. Te so danes na več obstoječih mestnih območjih že presežene, s čimer je bistveno poslabšana kakovost bivanja v teh območjih.

(4)

Upoštevati je treba ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje njegove onesnaženosti (predvsem na področjih energetike in prometa) ter omogočiti dobro prevetrenost mesta z upoštevanjem klimatskih koridorjev.

(B) CILJI

(1)

Osnovni cilj je zagotavljati tako stanje naravnih sestavin in procesov (zrak, voda, tla, biotske sestavine), ki bo Ljubljano uvrstilo med evropska mesta z najvišjo kakovostjo bivanja. Konkretni cilji na področju kakovosti okolja so:

1.

zmanjševati vpliv urbanizacije na podnebne spremembe in prilagajati se podnebnim spremembam:

-

zmanjševati izpuste toplogrednih plinov iz energetskih objektov (toplarna, kurišča),

-

zmanjševati izpuste toplogrednih plinov z zmanjševanjem potrebe po osebnem prevozu ter s spodbujanjem uporabe javnega prometa, kolesarjenja in pešačenja,

-

spodbujati gradnjo energetsko varčnih objektov,

-

zmanjševati učinek vročinskega otoka z ohranjanjem nepozidanih površin v koridorjih prevladujočih vetrov in z ohranjanjem mestnih gozdnih površin;

2.

izboljševati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

-

varovati poselitvena območja z ureditvijo vodnih zadrževalnikov, razbremenilnikov in razlivnih površin ter z ohranjanjem naravnih retencijskih površin,

-

ohranjati obrečne gozdove in retencijske površine,

-

izboljševati varnost na območjih, ki jih ogrožajo industrijske nesreče, zmanjševati obseg ogroženih območij in jih sprostiti za razvoj, zagotavljati pretočno sposobnost strug vodotokov ob visokih vodah,

-

izboljšati pripravljenost na naravne in druge nesreče s povečevanjem in razpršeno postavitvijo postaj Gasilske brigade Ljubljana, drugih gasilskih društev in reševalnih postaj,

-

zagotavljati vse vidike varnosti in učinkovitosti kritične infrastrukture mesta (vodovod, plinovod, vročevod, elektrika, cestni promet in vodenje prometa, osnovno zdravstveno varstvo, nujna medicinska pomoč, javna gasilska služba in mestna uprava) ter zagotavljati neprekinjenost delovanja in možnosti hitre ponovne vzpostavitve ob prekinitvah;

3.

ohranjati kakovost vodotokov in kakovost podzemne vode:

-

izboljšati pokritost s kanalizacijskim omrežjem in čiščenjem industrijske odpadne vode,

-

nadzorovati in zmanjševati uporabo rastlinskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu,

-

zmanjševati izgube iz vodovodnega omrežja;

4.

ohranjati biodiverziteto in habitate:

-

dosledno ohranjati obseg in kakovost ter po potrebi renaturirati naravne površine v mestu, vključno z manjšimi površinami v strnjenem območju,

-

ohranjati ustrezni delež naravnih površin v novo urbaniziranih območjih;

5.

varovati kmetijska zemljišča in kakovost tal:

-

varovati tla pred onesnaženjem iz industrije in kmetijstva,

-

ohranjati obseg kmetijskih zemljišč za proizvodnjo zdrave hrane in rekreacijo ter zagotavljati odprt prostor;

6.

varovati mestne gozdove z ohranjanjem obsega, sklenjenosti, celovitosti in kakovosti gozdov, ki imajo ekološke, hidrološke, varovalne in socialne funkcije;

7.

racionalno ravnati z odpadki:

-

zmanjševati količino odpadkov pri nastanku,

-

povečevati delež recikliranja,

-

urediti potrebne površine za odlaganje gospodinjskih, inertnih in nevarnih odpadkov,

-

sanirati obstoječa nelegalna odlagališča in preprečevati nastajanje novih;

8.

zmanjševati hrup in varovati pred hrupom:

-

zmanjševati emisije hrupa, kjer je to potrebno,

-

načrtovati namensko rabo prostora v skladu z dovoljenimi mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08).

(C) USMERITVE ZA ZASNOVO POSELITVE S STALIŠČA VARSTVA OKOLJA IN OMEJITEV V PROSTORU

(1)

Poselitev je z vidika okoljskih potencialov in omejitev treba načrtovati na naslednji način:

-

koncentracija poselitve ob obstoječih krakih ob vpadnicah, izraba obstoječih stavb in degradiranih površin, gradnja novih stanovanjskih območij v bližini JPP,

-

urejanje omrežja za JPP in kolesarskih stez,

-

ohranjanje odprtih površin (izogibanje umeščanja objektov, izjemoma nizka gradnja) v smereh prevladujočih prezračevalnih koridorjev (severovzhodni savski zeleni klin, Stanežiče, Hrušica, Podutik),

-

ohranjanje obsega in celovitosti večjih naravnih površin (mestnih in primestnih gozdov, sklenjenih kmetijskih površin, Save z obrežjem, Golovca), izogibanje umeščanju objektov in infrastrukture znotraj teh območij ali »najedanju« robov,

-

zagotavljanje različnih velikosti in tipov zelenih površin (poleg večjih enot tudi manjše, npr. parki, zelenice, manjše kmetijske površine) ter ohranjanje in vzpostavljanje medsebojnih povezovalnih koridorjev (obrežja, drevoredi),

-

upoštevati je treba vse predpisane omejitve glede poselitve (naravne vrednote, kulturna dediščina, varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, vodnogospodarske ureditve itd.),

-

poselitve ne bodo umeščene na poplavno ogrožena območja, dokler ne bodo uvedeni ustrezni protipoplavni ukrepi, ki bodo odpravili poplavno ogroženost teh območij,

-

poselitve ne bodo umeščene na območja, ki so glede na strukturo tal najbolj potresno nevarna.

(D) USMERITVE S PODROČJA VARSTVA PRED HRUPOM

(1)

Za območja, kjer ravni hrupa presegajo mejne vrednosti, je treba sprejeti plan ukrepov zmanjševanja emisij hrupa ter ga sproti izpolnjevati. Pri ukrepih zmanjševanja hrupa je treba razlikovati med različnimi kategorijami ukrepov:

-

ukrepi za zmanjševanje hrupa na njegovem izvoru (vozila z nižjimi hrupnimi emisijami, asfalti z nižjimi emisijami hrupa, umirjanje prometa),

-

ukrepi za zmanjševanje hrupa na njegovi poti razširjenja (načrtovanje rabe prostora oziroma upravljanje hrupa, ustrezno načrtovanje prometne infrastrukture, zaslanjanje hrupa),

-

ukrepi za zmanjševanje hrupa pri sprejemniku (zvočna izolacija stavb in ustrezno načrtovanje stavb).

Če tehnični ukrepi za zmanjševanje emisij hrupa niso zadovoljivi, je treba vpeljati tudi druge ukrepe, predvsem zmanjševanje potreb po transportu nasploh.

-

stalno ozaveščanje prebivalstva,

-

promoviranje alternativnih vrst prevoznih sredstev,

-

ocenitev vplivov stroškov in koristi,

-

ekonomski instrumenti.

(2)

Pri načrtovanju namenske rabe prostora je treba upoštevati dovoljene mejne vrednosti kazalcev hrupa glede na štiri stopnje varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08).

(E) SPREMLJANJE STANJA OKOLJA (MONITORING)

(1)

Sočasno z izvajanjem OPN MOL je treba zagotoviti spremljanje naslednjih kazalcev stanja okolja: poraba pitne vode na prebivalca, poraba pitne vode po dejavnostih, delež kmetijskih zemljišč, delež najboljših kmetijskih zemljišč, delež gozdnih površin, površina nepozidanih stavbnih zemljišč, reurbanizirane površine, površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, struktura porabe končne energije po energentih, struktura porabe končne energije po sektorjih, energetska intenzivnost – celotna poraba energije na enoto BDP (kgoe/1000 EUR) ali celotna poraba energije na prebivalca, % električne energije iz OVE v strukturi proizvedene električne energije, število plinomerov, dolžina plinovodnega omrežja, število priključenih toplotnih postaj, dolžina vročevodnega omrežja, priključna moč vročevodnih odjemalcev, zmogljivost energetskih virov (vroča voda), povprečne letne koncentracije CO, CH4, O3, število primerov s preseženo mejno vrednostjo CO, CH4, O3, emisije CO2 iz prometa, emisije CO2 iz energetike (pretvorniki in široka raba), emisije CO2/prebivalca, emisije NOx in N2O, povprečne letne koncentracije PM2,5, PM10, kemijsko stanje površinskih voda, morfološki značaj vodotokov (glede na kategorizacijo urejanja vodotokov), kemijsko stanje podzemne vode, % prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omrežje, dolžina kanalizacijskega omrežja, količina zbranih odpadkov, količina odloženih odpadkov, število zbirnih centrov, število zbirnih centrov, število zbiralnic, število centrov za predelavo gradbenih odpadkov na območju MOL, število obremenjenih prebivalcev po razredih obremenitve s hrupom, število objektov s tiho fasado, površina degradiranih območij, površina in delež pozidanih in sorodnih zemljišč v Natura območjih, površina in delež pozidanih in sorodnih zemljišč v zavarovanih območjih, površina in delež pozidanih in sorodnih zemljišč v naravnih vrednotah, površina prednostnih habitatnih tipov, povprečna gostota prebivalcev na urbanizirano površino, dostopnost do javno dostopnih zelenih površin (delež stanovanjskih območij znotraj 500 m območja okoli večjih zelenih površin), dostopnost do postajališč mestnega potniškega prometa (delež stanovanjskih območij znotraj 500 m območja), dostop do primarnih zdravstvenih storitev, število prometnih nesreč s smrtnim izidom, površina javno dostopnih zelenih površin na prebivalca, površina urbaniziranih erozijskih območij, površina urbaniziranih območij v poplavnih območjih, površina urbaniziranih območij v vodovarstvenih območjih, površina urbaniziranih območij v vplivnih območjih lokacij virov tveganja za industrijske nesreče, osvetljene površine fasad, razsvetljava cest in javnih površin, elektromagnetno sevanje, delež investicij v ohranjanje objektov KD, stanje enot KD, uporaba enot KD, ogroženost enot KD, delež nemotoriziranega prometa, dolžina urejenih kolesarskih poti, pešpoti, delež javnega potniškega prometa, število uporabnikov javnih prevoznih sredstev in število P+R parkirišč.

(2)

Za področje prometa in z njim povezanimi emisijami je treba na območjih kompaktnega mesta namestiti dodatna merilna mesta, ki bodo zagotavljala spremljanje kakovosti zraka in hrupa.

(3)

Spremljanje kazalcev stanja okolja se izvaja v petletnih obdobjih.

(4)

Poročilo o spremljanju kazalcev stanja okolja se objavi na spletni strani MOL.

3.4. Območje Urbanističnega načrta

(1)

Meja Urbanističnega načrta poteka na jugu, zahodu in severu po meji MOL, na vzhodu pa po mejah naselij po Registru prostorskih enot (Geodetska uprava RS): Gabrje pri Jančah, Vnajnarje, Besnica, Zagradišče, Besnica, Sadinja vas, Podmolnik in Orle.

(2)

V območje Urbanističnega načrta so vključena naslednja naselja: Ljubljana, Podgrad, Dvor, Medno, Rašica, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Zgornje Gameljne, Stanežiče, Toško Čelo, Črna vas (vključen le del naselja) in Lipe.

(3)

Urbanistični načrt je sestavni del strokovnih podlag OPN MOL SD in je vsebovan v prilogi.

&fbco;binary entityId="62593559-0ba2-424f-a0e4-477abe9f102e" type="jpg"&fbcc;

4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

Karta 04: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

4.1. Usmeritve za prostorsko urejanje

4.1.1. Celostno ohranjanje in prenova karakterističnih mestnih območij

(1)

Varstvo kulturnih spomenikov ter območij kulturnih spomenikov (spomeniška območja) in kulturne dediščine je eno od temeljnih izhodišč prostorskega urejanja MOL.

(2)

Spomeniška območja so varovana v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN), katerih obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo.

(3)

Varstvena območja kulturne dediščine ter karakteristična območja, ki niso varovana po ZVKD-1, so varovana in urejena z instrumenti urbanističnega planiranja: OPPN ali v OPN MOL ID, za katere je treba pripraviti podrobne strokovne podlage.

4.1.2. Temeljna merila in usmeritve za urbanistično urejanje prostora MOL

(1)

Temeljna merila in usmeritve za urbanistično urejanje prostora MOL so določeni za tri značilna območja MOL: kompaktno mesto, obmestje in hribovito zaledje. Osnovne usmeritve so:

-

prednostno zagotavljanje površin za pozidavo znotraj že urbaniziranih območij (razvoj »navznoter« z zgoščevanjem poselitve in prenovo),

-

dopolnitev družbene in gospodarske javne infrastrukture,

-

dopolnitev opremljenosti prostora z odprtimi javnimi in zelenimi površinami,

-

sanacija razpršene gradnje,

-

širitev poselitve, kjer je to za razvoj MOL potrebno, glede na merila in kriterije, ki zagotavljajo kontinuirano dograjevanje poselitve (infrastrukturna opremljenost, bližina JPP, bližina obstoječih stavbnih zemljišč, zaokroževanje itd.),

-

novogradnje na poplavnih območjih niso dovoljene, dokler ne bo urejen režim zadrževanja vode in preprečevanja poplav.

Kompaktno mesto

(2)

Kompaktno mesto je treba razvijati predvsem s prenovo, revitalizacijo in transformacijo mestnih površin s poudarkom na izboljšavah urbanega tkiva znotraj obstoječih urbanih površin.

(3)

V kompaktnem mestu se spodbuja notranji razvoj z zgoščevanjem in dopolnjevanjem pozidave ter z izvajanjem celovite prenove (poglavji 4.3.1. Območja notranjega razvoja in 4.3.2. Prednostna območja prenove).

Obmestje

(4)

V tem območju je treba uveljavljati racionalno rabo prostora z zgostitvami poselitve znotraj sedanjih zazidalnih površin (zapolnitve, zaokrožitve, prenove) ter sanirati obstoječo in preprečevati novo razpršeno gradnjo.

(5)

Pri širitvah naselij v tem območju je treba upoštevali kriterije racionalne in funkcionalne izrabe površin ter omejitve glede ohranjanja naravnih dobrin ter naravne in kulturne dediščine. Pomembno je navezovati strukture urbane rasti na poti oziroma postajališča JPP, v jedrih naselij pa uveljaviti mešano rabo površin. Varovati je treba naravno in kulturno krajino ter upoštevati območja poudarjenega varstva (primarna raba, varstvo vodnih virov, zaščita Barja).

(6)

Urbani razvoj v obmestnem prostoru je treba usmerjati tako, da novi urbani posegi ne ovirajo primarne rabe prostora ali poslabšajo ekoloških razmer. Novo urbano strukturo je treba oblikovno uskladiti z morfologijo obstoječih naselij ter jo usmerjati predvsem v opredeljena lokalna središča komplementarno z razvojem JPP in namenske rabe prostora.

(7)

Za potrebe večjih razvojnih projektov in posegov, ki zahtevajo velike površine, so opredeljena nova razvojna območja in območja širitve poselitve, ki so danes pretežno prazna in nepozidana.

Hribovito zaledje

(8)

Novo poselitev na teh območjih je treba usmerjati v območja naselij, kjer je treba prvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih (zapolnitve, zaokrožitve, prenove starih vaških jeder). Če je širitev nujna, jo je treba usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih dobrin ter ohranjanja narave in kulturne dediščine manj pomembna. Pri urejanju in širitvi obstoječih naselij in vasi je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij posameznih naselij in vasi ter značilnosti oblikovanja grajenih struktur.

(9)

Poudarek je na ohranjanju kulturne krajine in kulturnih značilnosti prostora. Omejitve poselitve je treba najbolj uveljavljati v območjih že sprejetih in predlaganih krajinskih parkov Polhograjski Dolomiti in Šmarna gora ter na ekološko pomembnih območjih (Rašica, Dobeno, Gobavica).

(10)

Zasnova organizacije dejavnosti v naravnem prostoru, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, črpanje rudnin in turizem, mora upoštevati naravne pogoje in krajinske značilnosti prostora glede na tip kulturne krajine ter druge pogoje za njegovo rabo.

(11)

Na območju Posavskega hribovja so predvidene tudi površine za gradnjo počitniških hiš.

4.1.3. Faznost urejanja

(1)

Na podlagi dolgoročnega koncepta prostorskega razvoja mesta ter kriterijev in pogojev za gradnjo je treba določiti faznost izvedbe ureditev oziroma projektov. Določiti je treba dve etapi realizacije OPN MOL SD:

-

I. etapa do leta 2020,

-

II. etapa od 2021 do 2027.

(2)

OPN MOL SD obsega obe etapi realizacije do leta 2027.

(3)

Osnovna izhodišča na podlagi katerih bo MOL pristopala k nadaljnji izgradnji posameznih območij so:

-

prednostna izgradnja na degradiranih, nezadostno izkoriščenih ali prostih površinah (zgoščevanje poselitve) znotraj že urbaniziranih območij,

-

območja notranjega razvoja imajo prednost pred širitvijo naselij,

-

prenova ima prednost pred novogradnjo.

Poleg tega bodo za določanje faznosti pozidave posameznih zemljišč upoštevani še naslednji kriteriji:

+------------------------------+-----------------------+-------+
|LEGA                          |znotraj avtocestnega   |   +   |
|                              |obroča                 |       |
|                              |zunaj avtocestnega     |   -   |
|                              |obroča                 |       |
+------------------------------+-----------------------+-------+
|KMETIJSKA ZEMLJIŠČA           |ni posega na kmetijska |   +   |
|                              |zemljišča              |       |
|                              |poseg na kmetijska     |   -   |
|                              |zemljišča              |       |
+------------------------------+-----------------------+-------+
|PROMETNA DOSTOPNOST           |dobra                  |   +   |
|(dostopnost z JPP, prometna   |pomanjkljiva           |   -   |
|lega ob primerno zmogljivi    |                       |       |
|cesti)                        |                       |       |
+------------------------------+-----------------------+-------+
|OPREMLJENOST S KOMUNALNO      |da                     |   +   |
|INFRASTRUKTURO                |ne                     |   -   |
|(možnost priključevanja na    |                       |       |
|vodovod, kanalizacijo,        |                       |       |
|električni vod, plinovod,     |                       |       |
|toplovod)                     |                       |       |
+------------------------------+-----------------------+-------+
|UPOŠTEVANJE OMEJITEV          |ne                     |   +   |
|(varnost pred naravnimi in    |da                     |   -   |
|drugimi nesrečami ter raven   |                       |       |
|intervencijske pokritosti     |                       |       |
|območja, okoljska             |                       |       |
|sprejemljivost lokacije brez  |                       |       |
|nevarnosti za podtalnico,     |                       |       |
|naravno in kulturno dediščino,|                       |       |
|biotope, kulturno krajino)    |                       |       |
+------------------------------+-----------------------+-------+
|OPREMLJENOST Z DRUŽBENIMI     |dobra                  |   +   |
|DEJAVNOSTMI                   |pomanjkljiva           |   -   |
+------------------------------+-----------------------+-------+

Kriteriji za opredelitev faznosti za območja ostalih namenskih rab (kot so proizvodne dejavnosti) so naslednji:

+----------------------------+-------------------------+-------+
|POTENCIALI LOKACIJE         |dobri                    |   +   |
|(raven, dobro nosilen in    |pomanjkljivi             |   -   |
|stabilen teren zadostne     |                         |       |
|velikosti in z možnostjo    |                         |       |
|širjenja cone,              |                         |       |
|sprejemljivost nove cone v  |                         |       |
|lokalnem okolju glede       |                         |       |
|morebitnega hrupa,          |                         |       |
|onesnaženja zraka, voda in  |                         |       |
|tal, vizualnega vtisa,      |                         |       |
|prometa in drugih motečih   |                         |       |
|dejavnikov)                 |                         |       |
+----------------------------+-------------------------+-------+
|KMETIJSKA ZEMLJIŠČA         |ni posega na kmetijska   |   +   |
|                            |zemljišča                |       |
|                            |poseg na kmetijska       |   -   |
|                            |zemljišča                |       |
+----------------------------+-------------------------+-------+
|PROMETNA DOSTOPNOST         |dobra                    |   +   |
|(prometna lega ob zmogljivi |pomanjkljiva             |   -   |
|cesti, navezava na          |                         |       |
|železnico in bližina        |                         |       |
|železniške postaje,         |                         |       |
|povezava z letališčem,      |                         |       |
|dostopnost z JPP)           |                         |       |
+----------------------------+-------------------------+-------+
|OPREMLJENOST S KOMUNALNO    |da                       |   +   |
|INFRASTRUKTURO              |ne                       |   -   |
|(možnost priključevanja na  |                         |       |
|vodovod, kanalizacijo,      |                         |       |
|električni vod, plinovod,   |                         |       |
|možnost čiščenja odpadne    |                         |       |
|vode – čistilna naprava,    |                         |       |
|možnost ustreznega ravnanja |                         |       |
|z odpadki)                  |                         |       |
+----------------------------+-------------------------+-------+
|UPOŠTEVANJE OMEJITEV        |da                       |   +   |
|(varnost cone pred          |ne                       |   -   |
|naravnimi in drugimi        |                         |       |
|nesrečami ter raven         |                         |       |
|intervencijske pokritosti   |                         |       |
|območja, okoljska           |                         |       |
|sprejemljivost lokacije     |                         |       |
|brez nevarnosti za          |                         |       |
|podtalnico, naravno in      |                         |       |
|kulturno dediščino,         |                         |       |
|biotope, kulturno krajino)  |                         |       |
+----------------------------+-------------------------+-------+

4.1.4. Kriteriji za sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov

(1)

Kriteriji za vrstni red sprejemanja OPPN na območjih stanovanj in osrednjih območij centralnih dejavnosti so:

Osnovna kriterija:

1.

OPPN so prednostno sprejeti za območja prenove.

2.

Dokler se ne izkoristijo možnosti gradenj (zazidava) znotraj območij prenove iz 1. točke tega odstavka, je za novogradnje ob upoštevanju dodatnih kriterijev mogoče odpreti do 20% (vendar ne več kot 10% letno) načrtovanih stanovanjskih območij na stavbnih zemljiščih, katerih dejanska raba je kmetijska oziroma gozdna, vendar šele, ko so območja iz 1. točke zasedena najmanj 80-odstotno.

Dodatni kriteriji:

Pri 2. osnovnem kriteriju je treba upoštevati naslednje dodatne kriterije, ki so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu:

1.

Prednost ima gradnja novih stanovanjskih sosesk znotraj avtocestnega obroča.

2.

Prednost pri posegih v prostor imajo posegi na stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi manj kakovostna kmetijska zemljišča, območja zunaj vodovarstvenih območij in območja VVO III.

3.

Potem, ko so izkoriščena območja iz 2. točke, je mogoče uporabiti območja, katerih dejanska raba je gozdna.

4.

Ko so izrabljene možnosti za poseganje zunaj VVO in VVO III, je mogoče poseči v VVO IIb.

5.

Posegi v VVO IIa so v skladu s predpisi izvedeni šele, ko so izrabljene vse druge možnosti.

6.

Posegi v VVO so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov.

(2)

Kriteriji za sprejemanje OPPN za gospodarske cone in površine za industrijo so:

Osnovni kriteriji:

Osnovni kriteriji so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu:

1.

Prednost imajo območja prenove.

2.

Letno je mogoče načrtovati do 40% načrtovanih posegov na zemljišča, katerih dejanska raba je kmetijska ali gozdna.

3.

Nova območja je mogoče načrtovati šele, ko so območja iz 1. točke zapolnjena več kot 60-odstotno.

Dodatni kriteriji:

Pri 2. osnovnem kriteriju je treba upoštevati naslednje dodatne kriterije, ki so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu:

1.

Prednost pri posegih imajo območja z dejansko rabo manj kakovostnih kmetijskih zemljišč oziroma kmetijskih zemljišč s talnim številom pod 39 (vir: Talno število, prostorska podatkovna baza, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, januar 2008).

2.

Prednost pri posegih imajo območja zunaj VVO oziroma območja VVO III.

3.

Ko so izrabljene možnosti za poseganje zunaj VVO in v VVO III, je mogoče poseči v VVO IIb.

4.

Posegi v VVO so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov.

(3)

Kriteriji za sprejemanje OPPN za prometno infrastrukturo so:

Osnovna kriterija:

Osnovna kriterija sta razvrščena po prednostnem vrstnem redu:

1.

Prednost imajo rekonstrukcije cest, kjer ni predvideno urejanje dodatnih pasov za motorna vozila. Predvsem pa je treba ceste rekonstruirati zaradi gradnje kolesarskih stez in pločnikov ter zaradi urejanja JPP.

2.

Priprava drugih OPPN mora sloneti na rezultatih študije Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji.

Dodatni kriterij:

Pri 2. osnovnem kriteriju je treba upoštevati dodatni kriterij:

1.

Izjema so OPPN, ki izboljšujejo možnosti za delovanje JPP (urejanje površin R, postajališč), vendar ne na račun širitve cestišč. Izjema so tudi OPPN za urejanje kolesarskih poti in pločnikov, če število prometnih pasov na cestah ostaja nespremenjeno.

(4)

V vseh OPPN je treba predvideti tudi začasno rabo zemljišč na območju urejanja v času do začetka gradnje (kmetijska raba, parkirišča ipd.).

4.2. Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

Karta 05: Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

4.2.1. Razpoznavna struktura mesta

(A) CILJI

(1)

Temeljna strateška cilja prostorskega razvoja MOL sta ohranjati in krepiti obstoječe prostorske naravne in kulturne vrednote mesta in tudi širšega prostora MOL, ki ustvarjajo identiteto in potenciale za kakovosten razvoj mesta in kakovost bivanja v njem, in sicer:

-

ohranjati, vzdrževati in prenavljati kakovostne sestavine krajinske in naselbinske identitete, predvsem reševati vprašanja, povezana z nekontrolirano pozidavo naravnega prostora, nekontrolirano rastjo predmestij in vaških naselij, slabim vzdrževanjem stavbnega fonda in neustrezno prenovo, zlasti kulturne in naravne dediščine,

-

izboljšati kakovost okolja in razvijati oblikovno podobo mesta na vseh ravneh,

-

opredeliti nosilno oblikovalsko strukturo in jo kakovostno nadgrajevati s prenovo in prestrukturiranjem.

(B) ZASNOVA IN USMERITVE

(1)

V morfološki zgradbi Ljubljane so razpoznavna zgodovinska obdobja od rimskega mesta, ki se je razvilo v ravnini ljubljanskih vrat in dalo osnovo današnjemu mestnemu središču, in srednjeveškega mesta, stisnjenega med Grajski grič in Ljubljanico, do modernega mesta, ki se je organsko razširilo vzdolž glavnih štirih mestnih vpadnic (Celovška cesta, Dunajska cesta, Dolenjska cesta in Tržaška cesta). To organsko krakasto mestno obliko so v zadnjih petdesetih letih dograjevali in utrjevali številni prostorski dokumenti od Generalnega urbanističnega plana iz leta 1965 naprej.

(2)

V Prostorski zasnovi MOL (2002) je bil model krakastega mesta prenovljen in dopolnjen z novimi razvojnimi kraki. Funkcijo štajerskega kraka je prevzela Šmartinska cesta, Dunajska cesta je dobila s podaljškom proti jugu pomen programsko in oblikovno bogate mestne magistrale, proti vzhodu mesta pa je bila programsko in oblikovno dograjena že začeta poteza ob Ljubljanici med Litijsko cesto in Zaloško cesto.

(3)

OPN MOL SD obravnava razpoznavno strukturo mesta na treh različnih ravneh: na ravni obmestja, na ravni kompaktnega mesta in na ravni mestnega središča:

1.

Na ravni obmestja je ohranjen in okrepljen krakast razvoj mesta, na katerega je navezana mreža lokalnih središč ob hkratnem ohranjanju krajinskih vrednot.

2.

Na ravni kompaktnega mesta je ohranjen in okrepljen radiocentrični morfološki model mesta s koncentrirano pozidavo ob krakih in ohranjanjem zelenih klinov med njimi ter s prenovo karakterističnih mestnih območij.

3.

Na ravni mestnega središča je ohranjen in dograjen obstoječi morfološki model, ki ga sestavljata koncentrično mestno jedro med Grajskim gričem in Ljubljanico ter ortogonalno mesto med njim in notranjim cestnim obročem. Z varovanjem in prenovo kulturne dediščine sta okrepljeni njegova zgodovinska in kulturna identiteta.

(4)

Varovanje in izboljšanje ključnih pogledov in silhuete mesta (glej sliko 15: Silhueta in pogledi), predvsem pri ustvarjanju novih prostorskih identitet, sta pomembna cilja oblikovanja in urejanja mesta. Zato je treba varovati silhueto mestnega središča znotraj notranjega cestnega obroča, značilne poglede na Ljubljanski grad, nove višinske dominante pa so koncentrirane na vstopih v mesto (predvsem z avtocestnega obroča), na vstopnih trgih v mestno središče, v lokalnih središčih ob vpadnicah, ob pomembnih funkcionalnih vozliščih/programskih žariščih in kot zaključki dolgih pogledov. Območja, primerna za gradnjo višjih objektov, so v severnem in severnovzhodnem delu kompaktnega mesta.

(5)

Osnovni elementi razpoznavne strukture mesta so: karakteristična območja, povezovalne strukture in velike krajinske strukture.

(6)

Karakteristična območja mesta so: območja kulturnih spomenikov (spomeniška območja) in druge kulturne dediščine ter območja, ki se odlikujejo zaradi svojih urbanistično-arhitekturnih kvalitet in se kažejo v njihovih topoloških, morfoloških in tipoloških značilnostih, kot so:

-

čitljivost in razpoznavnost v širšem krajinskem prostoru,

-

zgodovinska razpoznavnost (območje kot dokument določenega obdobja zgodovinskega razvoja oziroma urbanistične ideologije),

-

značilen morfološki vzorec (zazidalni sistem, ulična in parcelna mreža, prevladujoč stavbni tip in značilnosti arhitekturnega oblikovanja),

-

značilna silhueta oziroma fasada,

-

bogastvo kulturne dediščine oziroma izredne arhitekturno-urbanistične kvalitete.

Karakteristična območja so prednostna območja celovite prenove. Na območju MOL je opredeljenih 15 tipov karakterističnih območij (glej poglavje 8.2.1. Karakteristična območja MOL).

Slika 7: Predvideni posegi v strukturo mesta &fbco;binary entityId="d3887f2a-de04-4b1d-a838-e929b93059db" type="pdf"&fbcc;

(7)

Povezovalne strukture so sistemi ulic, trgov, parkov, vodotokov in Pot spominov in tovarištva (PST), skratka odprti prostori, ki povezujejo pozidana območja v mestno tkivo na ravni obmestja, kompaktnega mesta in mestnega središča. Najkakovostnejše povezovalne strukture grajenega prostora oziroma mestne poteze predstavljajo konstante mestnega razvoja, oblikujejo identiteto mestnega središča in sooblikujejo morfološko strukturo mesta. Te poteze (vodilne poteze mestnega središča, notranji cestni obroč, mestna magistrala in vpadnice, avtocestni obroč, PST, obrečni prostor Ljubljanice z Gruberjevim prekopom in Save) je treba varovati, prenavljati ter kakovostno programsko in oblikovalsko nadgrajevati.

(8)

Velike krajinske strukture so območja krajinskih parkov in kulturne krajine, kjer je treba varovati krajinsko zgradbo in pomembne sestavine narave in kulturne dediščine. To so predvsem območja Grajskega griča z Golovcem in z zelenim zaledjem Janč in Orel, Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v navezavi na Polhograjsko hribovje in Ljubljansko barje. V teh območjih je treba varovati ekološko pomembne lokacije, ohranjati rekreacijski značaj gozdnih površin, spodbujati programsko pestrost z urejanjem novih tematskih parkov in izboljševati dostopnost ter omejevati pozidavo.

(9)

Podrobnejše usmeritve za urejanje in urbanistično-arhitekturno oblikovanje na različnih ravneh mesta (obmestje, kompaktno mesto in mestno središče) in za različne elemente razpoznavne strukture mesta (karakteristična območja, povezovalne strukture in območja kulturne krajine) so podane v poglavju 8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

4.2.2. Omrežje odprtih javnih površin

(A) CILJI

(1)

Temeljni strateški cilj je ustvariti povezano in pregledno mrežo visoko kakovostnih odprtih javnih prostorov na celotnem območju MOL, ki bodo enako dostopni za vse, varni, prepoznavni, spoštljivi do kulturne dediščine, naravnih danosti in okolja ter dobro vzdrževani. Operativni cilji so:

-

ohranjati obstoječe javne prostore in urejati nove javne prostore, predvsem v območjih zunaj ožjega mestnega središča,

-

uveljaviti prednost nemotoriziranih uporabnikov (pešcev, kolesarjev, rolarjev, gibalno oviranih),

-

ohranjati in urejati naravne elemente javnega prostora,

-

zagotoviti programsko osmišljene in raznolike javne prostore ter izoblikovati značaj glavnega mesta.

(B) ZASNOVA IN USMERITVE

(1)

Omrežje odprtih javnih prostorov sestavljajo območja javnega prostora, linijski odprti javni prostori in posamezne lokacije javnega prostora. Te posamezne sestavine so razvrščene glede na vrsto uporabnikov.

(2)

Sistem javnih odprtih prostorov sestavljajo žarkaste povezave iz središča v zaledje (na primer v obsavski prostor, Šmarno goro, Barje) in krožne povezave med njimi (PST in vodotoki Sava, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Špica, Gradaščica in Glinščica ter obstoječe in načrtovane povezave med njimi). Na ta sistem se navezujejo večja območja javnih prostorov, rekreacijska območja (npr. Šišenski hrib, Golovec) in posebna programska območja (na primer univerza, živalski vrt, nakupovalna središča). Javni prostori se zgoščajo proti mestnemu središču.

&fbco;binary entityId="18d2a45b-1d96-466c-b430-486725a8be5f" type="jpg"&fbcc;

(3)

Osnovni tipi odprtih javnih prostorov so: območja, linijski prostor in posamezne lokacije.

Območje odprtega javnega prostora

(4)

Območje mestnega središča je območje goste in raznovrstne ter programsko pestre mreže odprtih javnih prostorov, pretežno vezanih na kulturne, upravne, reprezentativne in poslovne funkcije. To je osrednji javni prostor mesta, ki s programskimi in ambientalnimi kvalitetami pomembno soustvarja prepoznavnost celotnega mesta.

(5)

Programsko območje je obsežnejše območje izrazitih enofunkcionalnih ali večfunkcionalnih programskih jeder. Med programska območja sodijo na primer univerzitetna središča, trgovska središča, območja bolnišnic, tematski parki (na primer živalski vrt, pokopališče), poslovno-oskrbni centri. Za uspešno delovanje takih območij je poleg vzpostavitve notranjega sistema odprtih javnih prostorov pomembna tudi njihova navezava na celotno omrežje javnega prostora mesta.

(6)

Rekreacijsko območje je obsežnejše območje izrazitih krajinskih značilnosti in ambientalnih kvalitet, navezano na naravno zaledje mesta, namenjeno rekreaciji in preživljanju prostega časa, lahko tudi v kombinaciji s športnim programom, vendar brez obsežnejših ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.

Linijski odprti javni prostor

(7)

Linijski odprti javni prostori v izključni rabi nemotoriziranih uporabnikov so prostori, namenjeni pešcem, kolesarjem, rolarjem ipd. To so PST, nabrežja vodotokov, sprehajalne poti, kolesarske poti ipd. ter povezave med njimi.

(8)

Linijski odprti javni prostori s poudarjeno rabo nemotoriziranih uporabnikov so prostori, namenjeni pretežno pešcem, kolesarjem, rolarjem ipd. in linijam JPP. Motoriziran avtomobilski promet je v podrejeni vlogi, omogočen je dostop za potrebe oskrbe, dostave, bivanja.

(9)

Linijski odprti javni prostori v enakovredni souporabi motoriziranih in nemotoriziranih uporabnikov so prometne površine, ki si jih delijo vsi uporabniki odprtih javnih prostorov. Mednje sodijo pomembne daljinske povezave in pomembnejše mestne povezave.

Posamezne lokacije odprtega javnega prostora

(10)

Posamezna lokacija javnega prostora mestnega pomena je prostorsko jasno zaključen ambient, ki je pomemben in prepoznaven zaradi svoje zgodovinsko-kulturne, pomenske, oblikovne, funkcijske ali programske vrednosti, ki jo ima za celotno mesto.

(11)

Posamezna lokacija javnega prostora lokalnega pomena je prostorsko jasno zaključen ambient, ki je pomemben in prepoznaven zaradi svoje zgodovinsko-kulturne, pomenske, oblikovne, funkcijske ali programske vrednosti, ki jo ima za določen del mesta (na primer soseska, lokalno središče, odprt prostor pred pomembnejšim objektom javnega značaja).

(12)

Razgledišče je izpostavljen odprt javni prostor, s katerega se odpirajo zanimivi in privlačni pogledi na mesto in okolico.

(13)

Povezava v zaledje: omrežje odprtih javnih prostorov povezuje mesto z mestnim zaledjem. Prehodi so praviloma umeščeni v iztekih linijskih odprtih javnih prostorov in se navezujejo na regionalne peš in kolesarske poti.

(14)

Potrebni ukrepi so:

-

vzpostavitev kakovostnega, tehnološko naprednega JPP, ki bo neposredno navezan na omrežje odprtih javnih prostorov,

-

sočasno načrtovanje odprtih javnih prostorov in javnih objektov,

-

programsko (re)aktiviranje stavbnega oboda, predvsem ob linijskih odprtih javnih prostorih in posameznih lokacijah odprtih javnih prostorov,

-

povezava akterjev v načrtovanju, urejanju, vzdrževanju in rabi javnega prostora,

-

zmanjšanje površin, namenjenih avtomobilskemu prometu, predvsem mirujočemu avtomobilskemu prometu, in dajanje prednosti nemotoriziranim uporabnikom,

-

fizična in programska členitev posameznih sestavin omrežja: zagotavljanje in oblikovanje površin za pešce v središču mesta in programskih središčih (nakupovalni centri, izobraževalna središča ipd.) ter zagotavljanje in oblikovanje sekvenc linijskih odprtih javnih prostorov,

-

dvig osnovnega standarda opremljenosti odprtih javnih prostorov s kakovostno urbano opremo, ki bo prepoznaven element mesta Ljubljana,

-

varovanje pred pozidavo vseh lokacij, ki so ključne za vzpostavitev sistema.

Slika 9: Usmeritve za urejanje javnih površin in drugih dobrin javnega pomena &fbco;binary entityId="2b5c3b7e-a2b7-4186-ad22-2ab45372a9f5" type="pdf"&fbcc;

4.2.3. Zasnova zelenih površin mesta

Karta 07: Zasnova zelenih površin

(A) CILJI

(1)

Zasnova zelenih površin je usmerjena predvsem v naslednje cilje:

-

ohraniti, urediti ali rekonstruirati vseh pet potencialnih zelenih klinov mesta, ki povezujejo središče Ljubljane z zaledjem in predstavljajo ključne makro prostorske členitvene elemente urbanega prostora, ter pomembne klimatske koridorje mesta,

-

povezati posamezne ureditve, območja in programske poteze ter omrežja zelenih površin znotraj mesta in v njegovem zaledju ter druga pomembna območja z značajem zelenih površin v celovit sistem zelenih površin,

-

zagotoviti dobro dostopnost in enakomerno razporejenost zelenih površin, enakovredno za vse prebivalce,

-

vzpostaviti in urediti obvodne poteze kot poseben element sistema zelenih površin,

-

vključiti in povezati PST kot pomembno povezovalno in programsko potezo v sistem zelenih površin,

-

zagotoviti razvoj rekreacijsko-izletniških potencialov na območju MOL in vzpostaviti sistem dobre javne dostopnosti do teh območij,

-

opredeliti in zaščititi pomembne ekološke koridorje in navezave na širši regionalni prostor ter zagotoviti minimalne ekološke pogoje rastlinskim in živalskim vrstam,

-

zagotoviti ustrezno klimatsko, bivalno in ekološko kakovost v urbanem okolju,

-

ponovno vzpostaviti zelene površine, kjer so bile degradirane s pozidavo,

-

omejevati pozidavo robov večjih zelenih površin in določiti poseben režim za obstoječe objekte znotraj njih.

(B) ZASNOVA IN USMERITVE

(1)

Osnova zasnove zelenih površin mesta Ljubljana je ohranitev oziroma obnova petih zelenih klinov, ki iz zaledja prodirajo v mestno središče. Nanje se navezujejo krožne in prečne zelene povezave ter omrežje parkov. Kot poseben element zasnove zelenih površin so opredeljene poteze zelenih površin in povezave: vodne površine, vodotoki in obvodne ureditve.

(2)

Zeleni klini prodirajo globoko v središče mesta in se navezujejo na krajinsko zaledje mesta. Za mesto imajo poseben pomen, tako s funkcionalno-členitvenih kot tudi ekoloških, še posebej pa s klimatskih vidikov. Ustvarjajo ustrezne mikro- in mezoklimatske razmere ter omogočajo prevetrenost mesta in tudi vzpostavljanje naravnih koridorjev v zaledje. Zelo pomembni pa so tudi kot prostorske možnosti funkcionalnih »zelenih« povezav za pešce in kolesarje v rekreacijsko zaledje mesta. Vsak od klinov ima v prostoru mesta svoj nezamenljiv pomen, zato sta med osnovnimi strateškimi usmeritvami ohranitev in razvoj potencialov vseh petih zelenih klinov, ki se ustrezno svojemu značaju in pomenu za mesto tudi dolgoročno urejajo. V teh območjih je treba omejevati pozidavo in določiti poseben režim za obstoječe objekte znotraj njih. Ponovno je treba vzpostaviti zelene površine tam, kjer so bile degradirane s pozidavo.

&fbco;binary entityId="36110ce6-6a13-4af9-886b-329d242e0ba3" type="jpg"&fbcc;

(3)

Rožnik in Šišenski hrib s Tivolijem: Območje je razglašeno za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ta klin se s parkom Tivoli zajeda globoko v središče mesta. Povezava je poudarjena s Promenado in vedutami na Ljubljanski grad. Rekreacijsko in naravno zaledje klina predstavljajo Polhograjski Dolomiti, ki so zaradi naravnih in krajinskih kvalitet širšega pomena razglašeni za krajinski park.

(4)

Grajski grič z Golovcem: Večino območja zelenega klina obsega gozd Golovec, ki ima poseben rekreacijski pomen za mesto. Klin proti mestu zaključuje Grajski grič, ki sega v samo mestno jedro, v zaledju pa se navezuje na zeleno zaledje proti Jančam in Orlam.

(5)

Barjanski klin: Južni zeleni klin obsega severno območje Ljubljanskega barja in prodira proti središču mesta ob reki Ljubljanici. Večino klina predstavlja barje, ki ima izjemne krajinske kvalitete, zaradi katerih je razglašeno za krajinski park. Mestni začetek klina tvori območje Špice, na katerem bo urejena parkovna površina. Območje sotočja Ljubljanice in Ižice je namenjeno tematskemu parku – kolišču. Tematski park – kolišče bo proti zahodu navezano na druge načrtovane parkovne površine, kjer bodo urejeni združljivi programi, predvsem Barjanska učna pot.

(6)

Severozahodni savski klin: Klin je v delu, s katerim sega proti mestu, pretežno že pozidan in trenutno zelo slabo prepoznaven. Obsega obsežno območje odprtega prostora mesta od Športnega parka Ljubljana oziroma industrijskega območja Litostroj pa vse do Save in preko nje do Šmarne gore in Rašice. Zaradi lokacije in zaledja predstavlja zelo pomemben potencial za trajnostni razvoj mesta, tako kot klimatski koridor kakor tudi kot prostor povezav v pomembna rekreacijska območja. Zgornji del klina obsega prostor predvsem travniških kmetijskih zemljišč nad zavarovanim območjem podtalnice, območje obsavske ravnice ter hribovito območje Šmarne gore in Rašice, ki je predlagano za zavarovanje kot krajinski park. Spodnji, južni del klina pa je trenutno pretežno že pozidan z industrijskimi objekti, zato ga je treba ob prenovi območja ustrezno rekonstruirati.

(7)

Severovzhodni savski klin: Poleg Rožnika in Golovca je to klin, ki ima največ vsebinskih in prostorskih potencialov za vzpostavitev ustrezne in kakovostne povezave mestnega središča z zelenim rekreacijskim zaledjem, ki ga predstavlja širše območje reke Save. Klin se z bodočim Severnim mestnim parkom Navje zajeda globoko v središče mesta, kar bo ob izgradnji tega parka predstavljalo novo, zelo pomembno bivalno kvaliteto za ta del mesta. Izjemno programsko raznolikost klina označujejo osrednje mestno pokopališče Žale, športno-rekreacijski programi širšega pomena in obsežnejša območja kakovostnih kmetijskih zemljišč (Sneberski prod). Mestoma je klin že zelo okrnjen in zožen s pozidavo ter novo predvidenimi programi nadaljnje pozidave, zato ga je v teh delih treba ustrezno prostorsko in vsebinsko okrepiti in prenoviti.

(8)

Gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami: Kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami so v strateški zasnovi zelenih površin vključena območja gozdov posebnega pomena za rekreacijsko rabo meščanov (glede na lokacijo in prostorske značilnosti ter dosedanjo in potencialno rabo).

(9)

Območja vodnih zadrževalnikov: Območja vodnih zadrževalnikov, predvidenih na zahodnem in južnem območju, se kot zelene površine vključujejo v zeleni sistem.

(10)

Za izboljšanje kakovosti bivanja v mestu strateška zasnova zelenih površin predvideva tudi vzpostavitev omrežja parkov, ki poleg že obstoječih parkovnih površin za enakovredno preskrbo mesta predvideva tudi ureditev novih lokalnih in tematskih parkov, povezanih z lokalnimi središči, centralnimi dejavnostmi in obstoječimi prostorskimi potenciali. Kot centralni mestni parki so opredeljeni:

-

Tivoli, Grajski grič (del) in novi Severni mestni park Navje, ki je še v fazi izvajanja. Druge manjše obstoječe parkovne površine v centru mesta, kot so park Zvezda, Park slovenske reformacije, Miklošičev park, bodo ohranjene v obstoječem obsegu ter vsebinsko in oblikovno nadgrajene.

-

Druge parkovne ureditve mestnega pomena so: Koseški bajer – naravoslovni park, park Špica, Park Šmartinska, Botanični vrt na Ižanski cesti, novi botanični in živalski vrt ter ureditev sotočja Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice.

-

Osrednji rekreacijski park mesta zaradi svoje lokacije in že dosedanje uporabe predstavlja območje gozdov z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami Rožnik in Šišenski hrib. Predvideni novi rekreacijski parki pa so: Savski park, Južni park, Barjanski park in Zajčja dobrava.

-

Predvideni novi lokalni in tematski parki bodo v prostoru mesta razporejeni po kriteriju petminutne peš dostopnosti. Lokalne parke je treba zagotoviti tudi v vseh novih območjih poselitve.

(11)

Vse parkovne površine morajo zagotoviti vsaj možnost varne otroške igre, posedanja v senci in na soncu ter sprehajanja.

&fbco;binary entityId="23405dd6-5346-466a-a32a-08b38cefe065" type="jpg"&fbcc;

(12)

Poteze vodotokov Save, Ljubljanice (z Gruberjevim prekopom) in Glinščice, Gradaščice in Malega Grabna predstavljajo pomemben del zelenega sistema mesta ter tudi sistema odprtih javnih prostorov. Ključno vodno potezo v mestu predstavljata reka Ljubljanica in Gruberjev prekop, ki pomenita pomembno vsebinsko, identitetno, povezovalno in členitveno potezo. Njun obvodni prostor je treba ustrezno programsko in oblikovno obogatiti ter povezati z drugimi zelenimi površinam in odprtimi javnimi prostori v mestu.

(13)

Najpomembnejša velikopotezna krožna povezava je PST, ki ima kulturno-zgodovinski značaj. Povezuje posamezna naravna območja ter obstoječa in nova programska jedra. Na PST je treba, kjer to dopuščajo prostorski pogoji, navezati ureditve lokalnih in tematskih parkov.

(14)

Zasnova zelenih površin mesta vključuje tudi območja z značajem zelenih površin, ki pa so v pretežno drugih primarnih rabah, kot sta gozdarstvo in kmetijstvo. To so vsa območja z značajem zelenih površin, ki so za zeleni sistem pomembna zaradi svoje lege v mestu, morfoloških značilnosti, povezovalnega, klimatskega ali ekološkega pomena. Ta območja so večinoma locirana znotraj zelenih klinov. Zanje veljajo določene usmeritve varovanja in urejanja z režimi zelenega sistema. V teh območjih je z ustreznimi ukrepi in dogovori treba zagotoviti s primarno rabo nekonfliktno rekreacijsko souporabo in javno prehodnost prostora, kar je kot usmeritev treba vključiti tudi v sektorske plane. V primeru opustitve primarnih rab je treba na teh območjih predvideti spremembo namembnosti v zelene površine – rekreacijska območja.

(15)

Poseben element zasnove zelenih površin so povezave za pešce in kolesarje, tako med posameznimi območji zelenega sistema kot tudi preko klinov v naravno zaledje mesta. Kot zaledje zelenega sistema so opredeljena območja: Barje, Polhograjski Dolomiti, Šmarna gora - Dobeno - Rašica, savsko zaledje in Posavsko hribovje.

&fbco;binary entityId="f34472d4-082b-4422-94e6-b4d83205527d" type="jpg"&fbcc;

(16)

Splošne usmeritve za urejanje zelenih klinov so:

-

Zaradi pomena za trajnostni razvoj mesta je treba zagotoviti trajno in aktivno ohranjanje in mestoma tudi rekonstrukcijo vseh petih zelenih klinov, ki pa imajo vsak svoj specifičen značaj. Vsak zeleni klin mora ohraniti ali pa celo izboljšati delež zelenih površin v območju ne glede na namensko rabo.

-

Vzpostaviti je treba celovito načrtovanje in urejanje ter izboljšati povezave z zaledjem – za vsak zeleni klin je treba pripraviti celovito zasnovo urejanja odprtega prostora (strokovna podlaga OPPN), ki vključuje vsa območja odprtega prostora in zelenih površin v klinu (ne glede na primarno rabo in lastništvo) ter tudi širše območje navezav na zaledje in središče mesta.

-

Znotraj in preko klina je treba vzpostaviti privlačne in varne javne povezave za pešce in kolesarje do javnega odprtega prostora in zelenih površin ter v zaledje, prav tako pa tudi do javnega mestnega programa in stanovanjskih območij. V okviru urejanja zelenih klinov je treba poudarjeno zagotavljati ugodne ekološke pogoje za mesto kot celoto, kot so: ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje klimatskih koridorjev, tamponskih con za zaščito pred hrupom in drugimi onesnaženji, zelenih pasov med gospodarskimi conami in naselji.

-

V območju zelenih klinov je treba površine, ki niso z namensko rabo opredeljene kot zelene površine, varovati in urejati z režimi zelenega sistema, ki so dveh vrst:

1.

režimi z usmeritvami zelenega sistema za varovanje krajinskih značilnosti prostora in rekreacijsko souporabo, ki so uporabljeni na območjih z značilnostmi zelenih površin – na območjih v gozdarski in kmetijski primarni rabi,

2.

režimi z usmeritvami zelenega sistema za urejanje in rekonstrukcijo oziroma prenovo značaja odprtega prostora, ki so uporabljeni na pozidanih območjih različnih rab (stanovanjska, industrijska).

(17)

Podrobnejše usmeritve za urejanje posameznih klinov so:

1.

Grajski grič z Golovcem z navezavo na zeleno zaledje proti Jančam in Orlam

V območju tega klina je še posebej pomembno zagotoviti:

-

ohranjanje rekreacijskega značaja gozdnih površin, vzpostavitev in vzdrževanje rekreacijskih poti, izboljšanje opremljenosti in vzdrževanja,

-

izboljšanje povezave med Grajskim gričem in Golovcem (programska povezanost, vizualna in funkcionalna povezanost: izboljšanje prehodov – železnica, ceste),

-

ohranjanje odprtih površin v ravninskem delu (območje rabe z režimi) med Ljubljanico in hribovjem ter varovanje prostorskih kvalitet na tem območju (zaščitena območja – Dobrunje, Zavoglje itd.),

-

omejevanje oziroma prepoved pozidave robov in določitev posebnega režima za obstoječe objekte znotraj meja območja, ki jih določa OPN MOL SD (glej karto št. 07, območja režimov zelenega sistema).

Posebno pozornost pri načrtovanju mesta je treba posvetiti ohranjanju pogledov na Ljubljanski grad.

2.

Rožnik in Šišenski hrib s Tivolijem (TRŠ) v navezavi na Polhograjsko hribovje z iztekom v ravninski del ob Koseškem bajerju na severu in ob Glinščici na jugu

V območju tega klina je še posebej pomembno zagotoviti:

-

ohranjanje rekreacijskega značaja gozdnih površin ter vzpostavitev in vzdrževanje rekreacijskih poti, izboljšanje opremljenosti in vzdrževanja,

-

ohranjanje programske pestrosti območja z ustreznim razvojem in ureditvijo novih parkovnih površin ob Koseškem bajerju, Čadovih travnikih, Glinščici ter nadaljnje urejanje botaničnega in živalskega vrta,

-

umestitev vodnih zadrževalnikov na območju med Rožnikom in Polhograjskimi Dolomiti ter ustrezno vključitev teh ureditev v območje zelenih površin z ureditvijo izletniško-rekreacijske poteze ob Glinščici,

-

ohranjanje nepozidanosti robov in dobro javno dostopnost območja; pomembno je določiti posebni režim za obstoječe objekte znotraj meja območja, ki jih določa OPN MOL SD (glej karto št. 07, območja režimov zelenega sistema),

-

izboljšanje povezave med TRŠ in zaledjem, Polhograjskimi Dolomiti (programska povezanost, vizualna in funkcionalna povezanost: izboljšanje prehodov preko obvoznice in vzpostavitev rekreacijsko-izletniških poti za pešce in kolesarje),

-

ohranjanje in razvoj rekreacijsko pomembnih območij v zaledju (Toško čelo, Katarina) z vzpostavitvijo sistema zalednih krožnih poti.

3.

Severozahodni savski klin – »Litostrojski klin«

V območju tega klina je še posebej pomembno zagotoviti:

-

navezavo klina na središče mesta z možnostjo vzpostavitve javne poti preko športnega parka Ljubljana in opuščenega območja železnice (tematska parkovna ureditev in povezovalna poteza),

-

ureditev manjših javnih parkovnih površin znotraj območja klina, ki bodo dale prostoru novo kvaliteto in vitalnost,

-

vzpostavitev kolesarskih povezav in javnih peš rekreacijskih poti in preko klina z ureditvijo parkovnih potez,

-

z morfološkega vidika je zelo pomembna jasnejša opredelitev robov zelenega klina z zelenimi površinami oziroma močnimi drevorednimi potezami,

-

s klimatskega vidika (zagotavljanje ustrezne prevetrenosti in preprečevanje pregrevanja mesta) je treba zagotoviti koridorje za pretok zraka v smeri sever-jug in večji delež zelenih površin v območju tudi v obliki zelenih streh na objektih,

-

dolgoročno v primeru opustitve kmetijske rabe spremembo kmetijskih površin na območju varovanja vodnih virov v rekreacijska območja mesta (iz dopolnilne v izključno namensko rabo) zelenega sistema,

-

razvoj in ureditev obsavskega prostora v mestno rekreacijsko območje posebnega pomena z večjo parkovno površino (glej usmeritve: Območje ob Savi),

-

ohranjanje in razvoj rekreacijsko pomembnih območij v zaledju (Šmarna gora, Rašica, Sračja dolina) z vzpostavitvijo sistema zalednih krožnih poti in povezav ter urejanje in vzdrževanje rekreacijske infrastrukture.

4.

Severovzhodni savski klin – Bežigrajski klin s Severnim mestnim parkom Navje in Žalami, športnim parkom Stožice in navezavo na obsavski prostor

V območju tega klina je še posebej pomembno zagotoviti:

-

ohranjanje in revitalizacijo kompleksnega koridorja Sava - Žale - Severni mestni park Navje z vzpostavitvijo širše parkovne poteze,

-

obsežnejšo parkovno ureditev pasu ob Žalah,

-

nove javne parkovne ureditve znotraj območja klina,

-

javno dostopnost in ustrezno urejenost, opremljenost in vzdrževanost celotnega obrečnega prostora,

-

ohranitev kmetijskih zemljišč Sneberski prod v primarni kmetijski rabi in z dogovori z lastniki opredeliti možnosti in način za rekreacijsko souporabo prostora,

-

primerno umestitev in ureditev novih športnih programov v zeleni klin tako, da bosta znotraj območja zagotovljeni ustrezna količina in kakovost zelenih površin, ki bosta ohranjali tako klimatske in ekološke kot tudi morfološke kvalitete in značilnosti klina.

5.

Južni Barjanski klin

V območju tega klina je še posebej pomembno zagotoviti:

-

ureditev območja Špice v poseben tematski mestni park,

-

vzpostavitev javnih zelenih parkovnih površin na obrežjih Ljubljanice, ki naj vključuje tudi vodno pot – plovnost Ljubljanice,

-

ureditev rekreacijskega mestnega parka na Barju,

-

odstranitev vseh nelegalnih gradenj na obrežjih Ljubljanice in vzpostavitev vsaj javno dostopnega obrežnega pasu v celotnem poteku reke, širokega najmanj 15 m (naravno vodno javno dobro),

-

ureditev izrazite linearne parkovne poteze na severnem robu območja v navezavi na PST in območja ob vodotokih,

-

na območju logov na Barju in mokrih travnikov ohranjanje ekološko pomembnega območja in vzpostavitev sistema zalednih krožnih poti s prehodom v osrednji del Barja,

-

vzpostavitev kompleksnega koridorja (ekološkega, funkcionalnega) do Golovca in Rožnika,

-

medobčinsko sodelovanje za ohranjanje in ustrezno celovito ureditev območja Ljubljanskega barja.

(18)

Splošne usmeritve urejanja območij vodotokov so:

-

celovito urejanje vodnega in obvodnega prostora ter vključitev novih ureditev v sistem zelenih površin,

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del

Časovnica