TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obdolženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženega A. A.,

rojen ... v ..., EMŠO ..., s stalnim prebivališčem na naslovu ..., nekaznovan, ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti,

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je omogočil tretji osebi, da so se neposredno seznanile s slikovnimi posnetki drugega, za katere ta oseba ni dala soglasja in je pri tem občutno posegel v njeno zasebnost, s tem, da je

dne 30. 8. 2022 okoli 1.50 ure z elektronskega naslova A.A.@gmail.com na elektronske naslove info@C., odvetnik.C.@gmail.com, H.A.@gmail.com in G. G.@in.si posredoval datoteko z video vsebino, ki jo je predhodno zmontiral brez vedenja in soglasja B. B. in predstavlja montažo večih posnetkov spolnih odnosov med njima, opremljeno z žaljivimi komentarji na škodo B. B., te posamezne posnetke pa je napravil v času trajanja zakonske zveze in B. B. zanje ni dala soglasja, s čimer je omogočil, da so se s posnetki seznanili C. C., D. C., E. E., F. F., G. G. in H. A., na opisan način pa je občutno posegel v zasebnost B. B.,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanko B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Pritožnik navaja, da je obdolženec spolne odnose med njim in oškodovanko snemal "z njenim izrecnim soglasjem", posledično prikazovanje takšnega posnetka ne more pomeniti kaznivega dejanja. Pri tem se sklicuje na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodbi I Ips 76261/2010 z dne 27. 9. 2012, da v inkriminacijo po 138. členu KZ-1 ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem; argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po 138. členu KZ-1. Po stališču Vrhovnega sodišča RS širša razlaga, ki bi inkriminirala tudi prikazovanje upravičeno pridobljenega posnetka, presega dovoljeno razlago 138. člena KZ-1, četudi je bil namen zakonodajalca morebiti drugačen.

S tem, ko je obdolženec omogočil, da se je s posnetkom seznanilo pet oseb zunaj oškodovankinega družinskega kroga ali kroga osebnih znancev (ter ena oseba znotraj njenega družinskega kroga), ni izpolnjen zakonski znak javne objave, saj ne gre za širši krog ljudi zunaj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev, temveč za manjšo, omejeno, skupino ljudi zunaj teh krogov. Posledično obdolženec tudi ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1.