Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi po naslednjih merilih:
-
tehnični in gospodarski pomen inovacije za podjetje,
-
koristi, ki jih podjetje lahko doseže z uporabo inovacije,
-
vrednost sredstev, ki jih bo podjetje vložilo za uresničitev inovacije,
-
delež predlagatelja pri inovaciji,
-
druge okoliščine, ki so pomembne ob odmeri plačila.
Šteje se, da je predlog inovacije koristen, če se poveča dohodek ali prihranek podjetja. Kot prihranek se šteje zlasti:
-
prihranek na času ali materialu,
-
vrednost porabljenega materiala,
-
stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga inovacije.
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.